Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ste (221-245)



  1.      stežájen  -jna -o prid. () nar., v zvezi stežajna vrata (velika) vhodna vrata: dvorišče so zapirala stežajna vrata
  2.      stežíti  -ím dov., tudi stéži; stéžil ( í) redko otežiti: slabo vreme jim je stežilo delo / stežiti komu življenje stežíti se začutiti žalost, duševno bolečino: stežilo se mu je (pri srcu), ko je odhajal
  3.      stéžka  in stêžka prisl. (ẹ̑; ) 1. izraža opravljanje, izvrševanje česa s trudom, naporom; s težavo: stežka je šel navkreber; stežka vleči voziček / stežka je odpravila prehlad; stežka se je privadil na novo okolje / stežka je prepoznal svojo sošolko komaj 2. izraža nepripravljenost koga za kako dejanje; nerad: stežka je odšel od doma; stežka priznava, da je v nevarnosti 3. izraža močen udarec, sunek ob podlago: ranjenec je stežka padel na tla; stežka se je sesedel na stol ● ekspr. vsi ti dogodki so stežka legli nanj povzročili pri njem slabo duševno ali telesno počutje
  4.      stéžkoma  in stêžkoma prisl. (ẹ̑; ) star. 1. izraža močen udarec, sunek ob podlago; stežka: starec se je stežkoma usedel v naslanjač 2. izraža opravljanje, izvrševanje česa s trudom, naporom; s težavo: stežkoma so si rešili življenje
  5.      štedílnik  -a m () 1. naprava z železno ploščo za kuhanje in ogrevanje: zakuriti štedilnik, v štedilniku; pobrati pepel iz štedilnika; postavila je lonec na štedilnik / zidani, železni štedilnik; štedilnik na drva, premog 2. navadno v zvezah električni, plinski štedilnik naprava za kuhanje z električno energijo, na plin: izključiti, vklopiti štedilnik / električni štedilnik s štirimi grelnimi ploščami; kombinirani štedilnik za kuhanje z električno energijo in na plin; plinski štedilnik
  6.      štedílnikov  -a -o () pridevnik od štedilnik: očistiti štedilnikovo ploščo
  7.      štedílniški  -a -o () pridevnik od štedilnik: izdelovati štedilniške plošče
  8.      štéditi  -im nedov. (ẹ́ ẹ̄) knjiž. varčevati: za koga štedite, saj nimate otrok; z možem sta dolgo štedila / štediti pri hrani, obleki; štediti s papirjem ● knjiž. ni štedil jezika upal si je povedati, kar je mislil, da je prav; knjiž. malo bolj štedi svoje moči ne pretiravaj z napori; knjiž. če so dobro delali, ni štedil s pohvalo jih je rad pohvalil
  9.      štedljív  -a -o prid. ( í) knjiž. varčen: štedljiv človek; bila je skrbna in štedljiva gospodinja štedljívo prisl.: štedljivo ravnati z denarjem
  10.      štedljívost  -i ž (í) knjiž. varčnost: znan je po svoji delavnosti in štedljivosti
  11.      štédnja  -e ž (ẹ́) knjiž. varčevanje: navajati otroke na štednjo / štednja blaga, denarja; štednja z električno energijo
  12.      štéfan  -a m (ẹ́) pog. dvolitrska steklenica, navadno za vino: točiti iz štefana; na mizi jih je že čakal poln štefan / štefan mošta, vina / dati za štefan plačati pijačo v kaki druščini
  13.      štefánji  -a -e prid. () nar., v krščanskem okolju, v zvezi štefanji dan praznik sv. Štefana 26. decembra
  14.      štéfanovo  -ega s (ẹ́) nar., v krščanskem okolju praznik sv. Štefana 26. decembra: bilo je na štefanovo
  15.      šteflét  -a m (ẹ̑) nav. mn., zastar. polvisoki čevelj brez vezalk, z vstavljeno elastiko za lažje obuvanje: obuti šteflete
  16.      štefnjáti  -ám nedov.) nižje pog. stikati, iskati: bil je jezen, ko je videl, da so mu štefnjali po kovčku / ljudje so štefnjali po razstavljenih izdelkih, kupil pa ni nihče ničesar
  17.      štéhvanje  -a s (ẹ̄) etn. šega, da jezdeci v diru razbijajo na kol nasajen sodček, znana v Ziljski dolini: zmagovalec v štehvanju; štehvanje in rej pod lipo / ziljsko štehvanje
  18.      štéhvati  -am nedov. (ẹ̄) etn. sodelovati kot tekmovalec pri šegi, da se med ježo v diru razbija na kol nasajen sodček: letos je prvič štehval
  19.      štéhvovec  -vca m (ẹ̄) fant, ki štehva: dober štehvovec / ziljski štehvovec
  20.      štékanje  -a s (ẹ̄) lingv. dodajanje glasu š pred kazalnimi zaimki in prislovi, ki se začenjajo s t: štekanje v podjunskem narečju
  21.      štêkelj  -klja m (é) star. 1. tečaj: sneti vrata s štekljev 2. železna konica na palici: med hojo je s štekljem udarjal ob kamenje na poti ● nar. šteklji na njivi strnišče
  22.      štekljáč  -a m (á) star. rokovnjač: štekljač je ukradel z dvorišča kokoš
  23.      štekljáča  -e ž (á) star. palica z železno konico na enem koncu: pri hoji se je opiral na grčavo štekljačo; pastir je s štekljačo zganjal ovce v stajo
  24.      štekljáčar  -ja m () star. rokovnjač: ni hodil po samotnih poteh, ker se je bal štekljačarjev
  25.      štekljáti  -ám nedov.) agr. odstranjevati osine pri ječmenovem zrnju: nekatere mlatilnice so tudi štekljale

   96 121 146 171 196 221 246 271 296 321  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA