Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ste (1.971-1.995)



  1.      cmòk  cmôka m ( ó) 1. nav. mn. kuhana močnata jed kepaste oblike: češpljevi, krompirjevi, kruhovi cmoki; srna v omaki s cmoki; rejen ko cmok 2. šalj. glas, kakršen nastane pri poljubu: poljubila sta se s cmokom // poljub: na usta ji je pritisnil krepek cmok
  2.      cmúdje  -a s () nar. ločje, loček: Na hribih raste praprot, na močvirju pa šerje in cmudje (M. Kranjec)
  3.      cóklarski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na coklarje ali cokle: coklarski mojster / ekspr. to coklarsko ime nerodno, nenavadno
  4.      cóklast  -a -o prid. (ọ̑) neroden, okoren: počasne, coklaste stopinje // podoben coklam: coklasti parklji pri kravi
  5.      cólski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na colo: colska deska / colski merski sistem ♦ strojn. colski navoji navoji, pri katerih so mere izražene v angleških colah
  6.      copáta  -e ž () nav. mn. udobno obuvalo, navadno za doma: natakniti tople copate; gumijaste, klobučevinaste copate / kopalne, telovadne copate ∙ iron. žena ima moža pod copato mu ukazuje // nav. ed., iron. mož, ki se v vsem podreja ženi: v službi so se ga bali, doma pa je bil copata
  7.      crédo  tudi krédo -a [kre-] m (ẹ̑) 1. rel. latinska molitev pri maši z začetkom: Credo: duhovnik moli credo ∙ prišel sem med umetnike kot Pilat v credo brez zaslug, slučajno 2. knjiž., navadno s prilastkom načela, nazori, prepričanje: izpovedati svoj življenjski credo / estetski, politični, umetniški credo
  8.      crescéndo  [krešendo] prisl. (ẹ̑) muz., označba za jakost izvajanja čedalje močneje: igrati crescendo crescéndo -a m postopno naraščanje jakosti: njen glas se odlikuje v crescendih; pren. oglušljivi crescendo siren; crescendo čustev, dogodkov
  9.      cŕkati  -am nedov. ( ) pog. poginjati: konji crkajo ∙ pog. v španoviji še pes crka od družabništva ni koristi // nizko umirati: rajši se zdajle stegnem, kakor pa da takole počasi crkam
  10.      crocejánstvo  -a [kroče-] s () Crocejeva filozofija ali na njenih osnovnih načelih temelječa filozofska smer: estetika crocejanstva
  11.      cross-country  -ja [króskántri] m (ọ̑-) šport. tek v naravi po ne posebej pripravljeni stezi; kros: gojiti cross-country; tekmovanje v cross-countryju
  12.      cúcek  -cka m () 1. slabš. majhen, zanikrn pes: cucek bevska; garjav, pocesten cucek; moker kakor cucek zelo; stoji pred njim kakor polit cucek boječe, preplašeno; trese se kot cucek zelo / kot kletvica da bi te cucek! // pes sploh: nekega cucka je lovil 2. nizko pohleven, bojazljiv človek: dela z vami, kar hoče, ker ste taki cucki / kot psovka z besedo na dan, ti cucek
  13.      cúcelj  -clja m (ú) gumijast tulec za pitje iz stekleničke ali za sesanje: navaditi se na cucelj; otrok pije iz stekleničke s cucljem / pog. vleči cucelj sesati cucelj ali piti po njem; ovčko so vzredili po cuclju vzredili so jo tako, da so ji dajali piti iz stekleničke s cucljem
  14.      cúckovec  -vca m () nar., slabš. zelo kislo, slabo vino: To sami veste, da je prva kranjska novina z večine cuckovec, ki človeka strese (J. Trdina)
  15.      cúnjast  -a -o prid. (ú) 1. ki se hitro razvleče in mečka: cunjasto blago; ta obleka ni za svečanost, je preveč cunjasta 2. podoben cunji: cunjasti oblaki; snežinke so bile velike in cunjaste 3. ki je iz cunj: v proso je postavil cunjaste možice cúnjasto prisl.: mokra zastava jim je cunjasto opletala nad glavami
  16.      curaçao  -ja [kirasó] m (ọ̑) liker iz lupin posebne vrste nezrelih pomaranč: pili so tudi curaçao
  17.      cvéba  -e ž (ẹ̑) nav. mn. velika temna rozina s pečkami: testo se naklada v plasteh, vmes se potresajo cvebe // nar. zahodno rozina sploh
  18.      cvènk  medm. () posnema glas kovancev, stekla: cvenk, je zazvenela razbita šipa
  19.      cvét  -a m, mn. cvéti in cvetóvi (ẹ̑) 1. del rastline, značilen po lepi obliki in barvi: cvet se odpre, osuje, ovene; rastlina razvije cvet; utrgati cvet; čebele obletavajo cvet za cvetom; bel, dišeč, pisan cvet; češnjev, makov cvet; cvet vrtnice; barvitost cvetov / rastlina je že nastavila cvete pognala cvetne popke; roža gre v cvet začenja cveteti; solata gre v cvet poganja steblo s cveti; drevo bo kmalu v cvetu bo cvetelo; pren., pesn. razcvel se je cvet ljubezni; cvet upanja 2. ekspr., navadno s prilastkom izbran, najlepši, najpomembnejši del: tam je bil zbran cvet deklet; cvet inteligence, naroda / bila je cvet deklet najlepša med dekleti; vznes.: biti v cvetu let, življenja mlad; umrla je v cvetu mladosti zelo mladairon. ta je šele (pravi) cvet živahen, podjeten, nevzgojen (mlad) človek; ekspr. ona je v polnem cvetu zelo lepa, mlada; star. bobov ali rožni cvet junijbot. brezspolni cvet; dvospolni cvet ki ima prašnike in pestiče; enospolni cvet ki ima samo prašnike ali samo pestiče; goli cvet ki je brez cvetnega odevala; pestični ali ženski cvet ki ima samo pestiče; prašni ali moški cvet ki ima samo prašnike; farm. (vinski) cvet etanol, etilalkohol; min. žveplov cvet žveplo v obliki iglic
  20.      cvetána  -e ž (ā) knjiž. rastline, ki rastejo na določenem področju; flora: tropska cvetana / spomladanska cvetana
  21.      cvétast  -a -o prid. (ẹ̑) ki ima v vzorcu cvete, rože; rožast: kos cvetaste tkanine
  22.      cvetličár  tudi cvetlíčar -ja m (á; ) kdor poklicno goji cvetlice ali jih prodaja: naročiti venec pri cvetličarju; na razstavi sodeluje veliko število cvetličarjev
  23.      cvetličnják  -a m (á) pokrit prostor za gojenje cvetlic: stene cvetličnjaka; temperiran zrak v cvetličnjaku // redko cvetlični vrt: pred hišo si je uredil lep cvetličnjak
  24.      cvetnják  -a m (á) 1. redko cvetlični vrt: stezice v cvetnjaku / na koncu vrta je imel cvetnjak nasad cvetlic 2. večja premična posoda z okrasnimi rastlinami: ob cesti so stali cvetnjaki
  25.      cvíč  -a m () 1. oglašanje z visokim, tožečim glasom: bolesten cvič živali 2. nar. zelo kisla pijača: že navsezgodaj pije ta cvič; kisel ko cvič

   1.846 1.871 1.896 1.921 1.946 1.971 1.996 2.021 2.046 2.071  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA