Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ste (1.651-1.675)



  1.      bídermajer  -ja m () um. srednjeevropski meščanski umetnostni slog v prvi polovici 19. stoletja: tipika bidermajerja / prodam uro — pristen bidermajer // doba tega sloga: v bidermajerju so močno gojili portretno slikarstvo; neskl. pril.: bidermajer šopek majhen šopek iz raznobarvnih rož
  2.      bífokálen  -lna -o prid. (-) fiz. ki ima dve gorišči: bifokalna stekla naočnikov
  3.      bífora  -e ž () um. okenska odprtina, razdeljena s stebričkom na dva dela: romanska hiša z biforami
  4.      biftek  tudi beefsteak -a [bíftek] m () na hitro opečen goveji zrezek: speči biftek; biftek z jajcem ♦ gastr. tatarski biftek iz zmletega surovega govejega mesa, začinjenega z devetimi začimbami
  5.      bigamíst  -a m () kdor živi v bigamiji, dvoženec: bigamisti primitivnih ljudstev
  6.      bíkec  -kca m () 1. mlad bik: oglasilo se je mukanje lačnih bikcev 2. nar. okrogla ali štirioglata železna pečica: Mariča, Štef in Orlek so sedeli okrog majhnega okroglega bikca, v katerem je tlela žerjavica (F. Godina)
  7.      bíl  -i [tudi bi] ž () raba peša steblo žit ali trav; bilka: utrgal je dolgo bil in jo grizljal; travna bil / žito gre v bil začenja delati bilkebot. enojno, kolenčasto in med kolenci votlo steblo trav
  8.      bilijónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na bilijon: v astronomiji računajo z bilijonskimi številkami / bilijonski delec celote
  9.      bílka  -e ž () steblo žit ali trav: pšenična, senena, travna bilka; tanek kakor bilka / na njivi so pognale le redke bilke rastlineekspr. ta ponudba je zanj rešilna bilka izhod iz težav, rešitev; ekspr. okleniti, oprijeti se vsake bilke vsakega najmanjšega upanja na rešitevbot. enojno, kolenčasto in med kolenci votlo steblo trav
  10.      bímetalízem  -zma m (-) fin. denarni sistem, ki temelji na zlati in srebrni podlagi: odprava bimetalizma
  11.      bináren  -rna -o prid. () ki je iz dveh enot: binarni sistem ◊ biol. binarna nomenklatura poimenovanje rastlin ali živali z imenoma za rod in vrsto, dvojno poimenovanje; mat. binaren ki ima za osnovo število dve, dvojiški; binarno število
  12.      bíngeljček  -čka [gǝl] m () manjšalnica od bingeljc: lestenec s steklenimi bingeljčki
  13.      bíomása  -e ž (-) biol. masa vseh rastlin, živali, ki rastejo, živijo na določenem področju: energija biomase
  14.      bíra  -e ž (í) nav. rod. ed., star. vrsta, sorta: nočem imeti opravka z ljudmi njegove bire / to je svoje bire človek ∙ star. knjige vsake bire in baže različne vrednosti, navadno slabše vrste
  15.      biréta  -e ž (ẹ̑) kem. steklena cev z merilno lestvico in pipico za merjenje prostornine odtočene tekočine
  16.      birokracíja  -e ž () 1. družbeni sloj uradništva, ki vodi javno upravo: politična dejavnost prehaja od birokracije na ljudske množice / državna birokracija 2. nav slabš. formalistično, neživljenjsko poslovanje uradništva: probleme obravnavajo z okostenelo birokracijo / bori se proti negativnim pojavom, kot so birokracija, formalizem
  17.      birokrát  -a m () 1. nav. slabš. uradnik, ki se formalistično, neživljenjsko drži predpisov: okostenel, omejen birokrat 2. v zahodnih državah pripadnik visokega uradniškega sloja: bal se je zameriti visokim birokratom
  18.      birokratízem  -zma m () nav. slabš. 1. sistem v javni upravi, v katerem odloča uradništvo: birokratizem je naperjen proti koristim ljudskih množic; državni birokratizem 2. formalistično, neživljenjsko poslovanje uradništva: v urade se je vgnezdil birokratizem; boriti se proti pojavom birokratizma / ostanki birokratizma birokratske miselnosti
  19.      bíser  -a m () 1. okroglasta tvorba iz školjk, rabljena za nakit: biser se lesketa; iskati bisere; bleščeči biseri; ogrlica iz biserov; pren., pesn. nebo je posejano z biseri; solzni biseri; biseri rose ∙ bibl. metati bisere svinjam dajati, dati komu duhovno ali materialno dobrino, ki je ne zna ceniti // biseru podoben izdelek: stekleni biseri 2. ekspr. kar zaradi izredne lepote, plemenitosti vzbuja občudovanje: to dekle je pravi biser; biseri literature ◊ agr. fruškogorski biser peneče se belo vino iz okolice Fruške gore; kem. boraksov biser prozorna steklasta kroglica iz boraksa za ugotavljanje kovinskih oksidov; obrt. ohridski biseri umetno narejene kroglice za nakit, pokrite s srebrnkasto snovjo iz ribjih luskin
  20.      bíserast  -a -o prid. () redko ki se lesketa kot biser: biseraste potne kaplje
  21.      bísernik  -a m () um. okras v obliki niza biserov: stena sobe je bila okrašena z biserniki in rozetami ◊ zool. dnevni metulj z biserno se svetlečimi lisami na spodnji strani kril, Argynnis
  22.      bistríti  -ím nedov., bistrèn ( í) razvijati sposobnost za mišljenje: bistriti komu duha, um / bistriti estetski čut / ekspr. v šoli je bistril otrokom glave // delati kaj bolj jasno, miselno izoblikovano: časopis bistri mnenja; pojmi se bistrijo ● hladna sapa jim bistri utrujene glave jih dela sposobne mišljenja bistríti se postajati bister, zelo prozoren: voda se bistri / ekspr. megle so se počasi bistrile in razmikale
  23.      bistrogléd  -a -o prid. (ẹ̑ ẹ̄) ki bistro, ostro gleda: bistrogled stražar; bistrogleda ptica roparica / bistrogled estet bistroumen
  24.      bísulfít  -a m (-) kem. kisla sol žveplaste kisline; hidrogensulfit
  25.      bísus  -a m () zool. izloček žleze bisovnice, ki se strjuje v svilaste lepljive niti

   1.526 1.551 1.576 1.601 1.626 1.651 1.676 1.701 1.726 1.751  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA