Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ste (1.451-1.475)



  1.      aplávz  -a m () z udarjanjem dlani ob dlan izraženo navdušenje, odobravanje: ansambel je bil deležen velikega aplavza; govornika nagraditi z aplavzom s ploskanjem; goste so pozdravili z dolgim aplavzom; doživel je aplavz pri odprtem odru; publ. največ aplavza je požel nosilec zlate kolajne
  2.      apnén  -a -o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na apno: apneni belež; apnena malta; apnene snovi / apnena zemlja zemlja, ki vsebuje apnenec / apnena jama ◊ agr. apneni dušik umetno gnojilo, ki vsebuje dušik in apno; grad. apneno mleko (gostejši) apneni belež; petr. apneni maček lehnjak apnéno prisl.: zrl je v njen apneno beli obraz
  3.      apnénčast  -a -o prid. (ẹ̄) ki je iz apnenca: apnenčasta polževa lupina; apnenčaste plasti, skale // ki vsebuje apnenec: apnenčasta zemlja
  4.      apnénec  -nca m (ẹ̄) kamnina, iz katere se pridobiva apno: Alpe so iz apnenca; skladi apnenca; žganje apnenca / industrija apna izkorišča razne apnence / beli apnenec; koralni, kremenasti apnenec; lapornati apnenec ♦ geol. dachsteinski apnenec
  5.      apnéniški  -a -o prid. (ẹ̄) ki je iz apnenca; apnenčast: apneniški skladi v kamnini drugačne vrstegeogr. Južne apneniške Alpe
  6.      apokalíptičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na apokalipso: apokaliptična prerokovanja, videnja / apokaliptični jezdeci jezdeci, ki naznanjajo velike nesreče // knjiž. strahoten, grozoten, grozljivo veličasten: apokaliptična groza; apokaliptična znamenja uničenja / apokaliptični slog pesnitve
  7.      apokrífen  -fna -o prid. () navadno v zvezi s spis, knjiga nepristen, ponarejen: apokrifen evangelij; stari apokrifni spisi; apokrifne knjige; apokrifno folklorno blago
  8.      apologétika  -e ž (ẹ́) veda, ki pojasnjuje in brani osnove krščanske vere: apologetika in dogmatika / predaval je apologetiko; pren. apologetika kapitalističnega sistema
  9.      apologíja  -e ž () knjiž. pismen ali usten zagovor, obramba kake osebe ali stvari: pisati apologijo; duhovita, strastna apologija; apologija človeka; film je izzvenel kot mogočna apologija slovenske narodne samobitnosti
  10.      apóstol  -a m (ọ̑) 1. rel. vsak od dvanajsterih Kristusovih učencev: apostol Peter; pisma apostolov / Dejanja apostolov knjiga svetega pisma, ki opisuje zgodovino prve Cerkve // prvi oznanjevalec krščanstva: slovanska apostola Ciril in Metod / apostol narodov sv. Pavel 2. s prilastkom goreč glasnik ideje: biti apostol miru
  11.      apozícija  -e ž (í) lingv. samostalniški prilastek, zlasti sestavljeni, v istem sklonu kot odnosnica, pristavek
  12.      a prióri  prisl. (ọ̄) knjiž. vnaprej, kratko malo: popevkarstva ne kaže a priori odklanjati; individualizem a priori zavračamo; a priori nemogoča stvar ♦ filoz. neodvisno od izkustva, predizkustveno, ant. a posteriori
  13.      apriorístičen  -čna -o prid. (í) ki ne upošteva izkustva: apriorističen odnos do stvarnosti; aprioristični predsodki; zavzemati aprioristično stališče apriorístično prisl.: sodil je aprioristično
  14.      ápsiden  in apsíden -dna -o (; ) pridevnik od apsida: apsidna stena
  15.      arabéska  -e ž (ẹ̑) um. ornament iz geometrijskih in stiliziranih rastlinskih motivov: po stenah se prepletajo arabeske; z arabeskami okrašena dvorana; pročelje hiše s kamnitimi arabeskami // knjiž. besedna ali miselna igrivost: pesem je brez oblikovnih arabesk / ljubezen mladega para je ljubka arabeska v fabuli ◊ kor. plesna drža, uravnotežena na eni nogi; muz. krajša skladba, navadno klavirska
  16.      arábski  -a -o prid. () nanašajoč se na Arabce ali Arabijo: arabski jezik; arabske države / Združena arabska republika ● arabski gumi gumiarabikummat. arabske številke številke tipa 1, 2, 3; obrt. arabska vezenina vezenina, pri kateri so večje oblike prevezene z zlato mrežico; vet. arabska pasma pasma srednje velikega hitrega in bistrega konja
  17.      aranžêr  -ja m () 1. kdor poklicno kaj ureja v skladno, estetsko celoto: izložbeni aranžer; aranžer prostora, stanovanja 2. kdor pripravlja, organizira kako prireditev: turistični aranžerji so pripravili veslaško regato; aranžer plesa, slavnosti ◊ muz. prireditelj skladbe za drugačno instrumentalno ali vokalno zasedbo
  18.      aranžírati  -am nedov. in dov. () 1. skladno, estetsko urejevati ali opremljati: cvetličarka je okusno aranžirala darilo; aranžirati izložbo, stanovanje 2. raba peša pripravljati, organizirati: aranžirati turistično potovanje ◊ muz. prirediti skladbo za drugačno instrumentalno ali vokalno zasedbo
  19.      aranžmá  -ja m () 1. dogovor, sporazum, zlasti v gospodarskem poslovanju ali turizmu: podpisati, skleniti aranžma; kreditni aranžma; aranžma potovalnih agencij; aranžma s Francijo o kreditu 150 milijonov dolarjev 2. estetska, skladna ureditev, okrasitev: arhitekt je z okusnim aranžmajem pričaral toplo razpoloženje; izložbeni aranžma 3. muz. priredba skladbe za drugačno instrumentalno ali vokalno zasedbo: napisati aranžma za skladbo; pesem v aranžmaju našega znanega skladatelja ◊ gled. razporeditev igralcev v prostoru in določitev gibanja
  20.      árbiter  -tra m () 1. jur. razsodnik v nesodnih sporih, ki ga izbereta stranki: zahtevati arbitra; občasni, stalni arbiter 2. knjiž. oseba, katere mišljenje o kulturnih, umetnostnih vprašanjih je odločujoče: bil je umetnostni arbiter in estetski teoretik; nastopa kot kulturni arbiter
  21.      arbitráren  -rna -o prid. () knjiž. prepuščen svobodnemu odločanju, poljuben: arbitrarni kriterij; uporaba teh sredstev ni povsem arbitrarna arbitrárno prisl.: arbitrarno odločati
  22.      areál  -a m () območje zemljepisne razširjenosti česa, površina: povečati areal plodne zemlje; gozdni areal / ravninska mesta imajo velik areal; to ozemlje je po arealu večje, po številu prebivalcev manjše ♦ biol. areal bukovega gozda; lingv. raziskovati areale posameznih sufiksov
  23.      argumentírati  -am nedov. in dov. () utemeljevati, dokazovati kako trditev: argumentirati predlog; argumentirati s številkami; dobro, slabo argumentirati argumentíran -a -o: argumentirana znanstvena razprava
  24.      arhitráv  -a m () arhit. glavna kamnitna greda nad kapiteli antičnih stebrov
  25.      arhiválije  -lij ž mn.) knjiž. listine in dokumenti, ki se hranijo v arhivu: sistematično iskati tiske, rokopise in arhivalije; pri pisanju razprave je uporabljal arhivalije; še ne dovolj raziskane arhivalije

   1.326 1.351 1.376 1.401 1.426 1.451 1.476 1.501 1.526 1.551  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA