Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
ste (1.301-1.325) 
- zastekljeválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor se poklicno ukvarja z zastekljevanjem: zaposliti zastekljevalca in parketarja ♪
- zastekljevánje -a s (ȃ) glagolnik od zastekljevati: zastekljevanje oken ♪
- zastekljeváti -újem nedov. (á ȗ) zapirati kako odprtino s steklom, vstavljenim, nameščenim vanjo: sosedu je pomagal zastekljevati okna ♪
- zastének -nka m (ẹ̑) knjiž. predelna stena: skriti se za zastenek // prostor za tako steno: spati v zastenku ♪
- zasteníčen -a -o prid. (ȋ) knjiž. ki ima stenice: zasteničena baraka, soba; zasteničena odeja, postelja ♪
- zašelestéti -ím dov. (ẹ́ í) dati rahle, nezveneče glasove: listje pod nogami je zašelestelo; papir je zašelestel; brezoseb. v grmičevju je zašelestelo / v drevju zašelesti veter // povzročiti take glasove: zašelesteti s papirjem ♪
- zaštépati -am dov. (ẹ́) nižje pog. zašiti s šivalnim strojem: zaštepati s črnim sukancem ♪
- zašuštéti -ím dov. (ẹ́ í) dati rahle, nezveneče glasove: listje je zašuštelo; zavese zašuštijo / veter je zašuštel v gozdu; brezoseb. v grmovju je zašuštelo // povzročiti rahle, nezveneče glasove: zašušteti s papirjem ♪
- zavésten -tna -o prid. (ẹ̄) 1. nanašajoč se na zavest: občutki, misli in drugi zavestni pojavi / zavestni del duševnosti / človek je zavestno bitje // redko ki je pri zavesti, ki se zaveda: zavesten ranjenec; bolnik ni več zavesten 2. ki poteka, se naredi s sodelovanjem zavesti, volje: zavesten gib; zavestna kršitev, odločitev; zavestno dejanje, ravnanje; avtomatičen in zavesten / zavestno učenje 3. ki dela, ravna z jasno zavestjo, kaj hoče doseči: zavesten goljuf, saboter; zavesten graditelj miru // ki ima jasno zavest, kaj je in hoče to biti: zavesten ateist, Slovenec; zavesten pristaš kakega nazora zavéstno prisl.: zavestno sodelovati, se upirati ♪
- zavísten -tna -o prid. (í ȋ) ki komu zavida: nevoščljiv in zavisten človek; biti zavisten komu / zavistni pogledi; ekspr. njegovo srce je zavistno zavístno prisl.: zavistno gledati, opazovati ♪
- zblestéti -ím dov., zblésti in zblêsti (ẹ́ í) knjiž., redko zableščati se, zasvetiti se: na nebu so zblestele zvezde ♪
- zbrstéti -ím dov. (ẹ́ í) knjiž. vzbrsteti: drevje je zbrstelo / zaradi toplega vremena popki zbrstijo se odprejo ♪
- zelenolísten -tna -o prid. (ȋ) ki ima zelene liste: zelenolisten grm; zelenolistna solata ♪
- zemljíškoposésten -tna -o prid. (ȋ-ẹ̑) nanašajoč se na zemljiške posestnike ali zemljiško posest: zemljiškoposestne pravice / zemljiškoposestne razmere ♪
- zgórnječeljústen -tna -o prid. (ọ̑-ȗ) anat. nanašajoč se na zgornjo čeljust: zgornji čeljustnici oklepata zgornječeljustno votlino ♪
- zlósten -tna -o prid., zlóstnejši (ọ̑) knjiž. zloben, sovražen: zlosten pogled / vsak dan so postajali zlostnejši in močnejši ♪
- zlovésten -tna -o prid. (ẹ̄) knjiž. zlovešč: zlovesten molk, smeh; zlovestne novice ♪
- zmagosvésten -tna -o prid. (ẹ̄) zastar. prepričan v zmago: zmagosvesten poveljnik zmagosvéstno prisl.: zmagosvestno govoriti ♪
- zmérnosten -tna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na zmernost: zmernostna načela / zmernostno društvo, gibanje nekdaj društvo, gibanje, ki si prizadeva za (skrajno) zmernost zlasti pri pitju alkoholnih pijač ♪
- zmogljívosten -tna -o prid. (í) nanašajoč se na zmogljivost: zmogljivostno stanje / zmogljivostni test ♪
- znánosten -tna -o prid. (á) zastar. znanstven: znanostna vprašanja / znanostni podpornik podpornik znanosti ♪
- zraslolísten -tna -o prid. (ȋ) bot. ki ima zrasle venčne liste: zraslolistni venec ♪
- zrástek -tka m (ȃ) kar je zraščeno: zrastki različnih oblik ♪
- zrélosten -tna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na zrelost: zrelostne značilnosti sadja / doseči pri določeni starosti ustrezno zrelostno stopnjo ♦ šol. zrelostni izpit zaključni izpit na srednji šoli ♪
- zunánjosten -tna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na zunanjost: zunanjostna usmerjenost pri oblikovanju / redko zunanjostna povezava med pesmimi zunanja, oblikovna ♪
1.176 1.201 1.226 1.251 1.276 1.301 1.326 1.351 1.376 1.401 
