Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ste (126-150)



  1.      steníca  -e ž (í) 1. zajedavec na človeku, ki se zadržuje v posteljnini, pohištvu: stenice pikajo; imeti, uničevati stenice; smrad po stenicah ♦ zool. zelena stenica žuželka, ki sesa sokove na rastlinskih poganjkih in plodovih, Palomena prasina 2. nizko malovreden, izkoriščevalski človek: ta stenica je kradla in goljufala / kot psovka priznaj, stenica, da si to storil
  2.      steníčast  -a -o prid. (í) redko steničav: zaprli so jih v steničaste barake
  3.      steníčav  -a -o prid. (í) ki ima veliko stenic: stanoval je v zanemarjeni, steničavi sobi
  4.      steníčjak  -a m () bot., v zvezi navadni steničjak peteršilju podobna rastlina z deljenimi, na spodnji strani bleščečimi se listi, Aethusa cynapium
  5.      steníčji  -a -e prid. () nanašajoč se na stenice: steničji pik / ploščato steničje telo
  6.      steník  -a m (í) nar. nizka predelna stena v skednju: metati slamo preko stenika
  7.      sténj  -a m (ẹ̑) trak ali vrvica iz bombaža, ki napojen z gorljivo snovjo počasi gori in oddaja svetlobo: odviti, priviti stenj pri petrolejki; prirezati ožgani stenj; stenj pri sveči ◊ strojn. mazalka s stenjem s trakom, po katerem se cedi mazivo; tekst. stenj malo vit ali svaljkan tanek vlaknen pramen
  8.      sténjast  -a -o prid. (ẹ̑) tekst., navadno v zvezi stenjasta preja debela, malo vita navadno bombažna preja: izdelki iz stenjaste preje
  9.      stenodaktilográf  -a m () kdor poklicno stenografira in prepisuje stenograme na pisalni stroj: stenodaktilograf in strojepisec
  10.      stenodaktilografíja  -e ž () pisanje s stenografskimi znaki in prepisovanje stenogramov na pisalni stroj: tečaj stenodaktilografije; potrebujejo tajnico z znanjem stenodaktilografije // nauk o stenografiji in strojepisju: razvoj stenodaktilografije
  11.      stenodaktilográfka  -e ž () ženska, ki poklicno stenografira in prepisuje stenograme na pisalni stroj: zaposliti novo stenodaktilografko
  12.      stenodaktilográfski  -a -o prid. () nanašajoč se na stenodaktilografijo: stenodaktilografski tečaj / stenodaktilografsko delo
  13.      stenográf  -a m () kdor poklicno stenografira: narekovati stenografu; skupščinski, sodni stenografi; sestanek slovenskih stenografov / strojni stenograf kdor piše na stenografski strojadm. debatni stenograf ki piše s hitrostjo do sto besed v minuti; parlamentarni stenograf
  14.      stenografíja  -e ž () pisava iz posebnih znakov in okrajšav za hitro zapisovanje, hitropis: pri zapisovanju uporabljati stenografijo / hodi na tečaj stenografije; učbenik stenografije // nauk o taki pisavi: razvoj stenografije ◊ adm. debatna ali govorna stenografija ki omogoča zapis do sto besed na minuto; parlamentarna stenografija ki omogoča zapis nad sto besed na minuto, parlamentarno pismo; poslovna stenografija ki omogoča zapis do osemdeset besed na minuto, poslovno pismo
  15.      stenográfinja  -e ž () stenografka: tekmovanje stenografov in stenografinj
  16.      stenografírati  -am nedov. in dov. () s posebnimi znaki in okrajšavami hitro zapisovati: zna stenografirati; stenografirati govor, predavanje stenografíran -a -o: stenografirano besedilo
  17.      stenográfka  -e ž () ženska, ki poklicno stenografira: zaposlena je kot strojepiska in stenografka; tekmovanje stenografk
  18.      stenográfski  -a -o prid. () nanašajoč se na stenografijo ali stenografe: stenografski časopis; stenografski tečaj / stenografski strokovnjak / spoznati stenografski sistem; stenografski znaki; stenografska okrajšava / stenografski stroj ♦ adm. stenografsko črtovje skupina petih vzporednih črt za pisanje stenografskih znakov
  19.      stenográm  -a m () zapis s stenografskimi znaki: napisati, prebrati, prepisati stenogram; zvezek za stenograme; napake v stenogramu
  20.      stenokardíja  -e ž () med. srčna bolezen z napadi hudih bolečin in tesnobe v prsih: zdraviti stenokardijo
  21.      stenotipíst  -a m () kdor poklicno stenografira in prepisuje stenograme na pisalni stroj: stenotipisti in stenotipistke
  22.      stenotipístka  -e ž () ženska, ki poklicno stenografira in prepisuje stenograme na pisalni stroj: zaposlila se je kot stenotipistka
  23.      stenóza  -e ž (ọ̑) med. bolezensko zoženje nekaterih cevastih organov: stenoza požiralnika; stenoza pljučne arterije
  24.      sténski  -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na steno: stenska površina / stenski opaž; pritrditi stenske obloge / stenski časopis na desko pritrjeni aktualni članki ali obvestila v šolah, ustanovah, podjetjih; stenski koledar, zemljevid; stenski obešalnik; stenska svetilka, tehtnica, ura ◊ um. stensko slikarstvo slikarstvo, ki se ukvarja s krašenjem sten, stropov
  25.      sténtorski  -a -o prid. (ẹ̄) knjiž., navadno v zvezi z glas zelo močen, grmeč: s stentorskim glasom je klical imena študentov

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA