Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ste (1.226-1.250)



  1.      ustekleničevánje  -a s () glagolnik od ustekleničevati: ustekleničevanje soka, vina
  2.      ustekleničeváti  -újem nedov.) dajati, spravljati v steklenice: ustekleničevati sok, vino / knjiž. ustekleničevati kumarice vlagati
  3.      ustekleníčiti  -im dov.) dati, spraviti v steklenice: ustekleničiti pivo, vino / knjiž. ustekleničiti sadje vložiti ustekleníčen -a -o deležnik od ustekleničiti: sok je že ustekleničen // ki se prodaja v steklenicah: odprta in ustekleničena vina
  4.      ústen  -tna -o prid. () nanašajoč se na usta: ustna kotička; ustne in obrazne mišice / ustna odprtina, votlina / ustne bolezni; ustna higiena / ustna voda tekočina za izpiranje ust // ki je izrečen, nenapisan: ustni odgovor, ukaz; ustna anketa, izjava, ponudba; ustno in pisno izražanje; ustno poročilo / ustni izpit izpit, pri katerem so odgovori ustni; ustno računanje računanje na pamet; ustno izročilo ● ustni časopis prireditev, sestanek, na katerem se razpravlja o določenih vprašanjihlingv. ustni glas; med. ustne gobice glivična bolezen zlasti pri dojenčkih, pri kateri se pojavijo bele pike v ustih ústno prisl.: povedati ustno; vse mu bo ustno razložil; elipt. več pa ustno
  5.      ústenje  -a s (ū) ekspr. hvaljenje, bahanje: to je golo ustenje; ne prenese njegovega ustenja in hvalisanja
  6.      ústež  -a m () ekspr. kdor se (rad) hvali, baha: temu ustežu nič ne verjame; imajo ga za lažnivca in usteža
  7.      uštéti se  uštéjem se dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. zmotiti se pri štetju: uštela se je za dva piščanca; ušteti se pri izplačilu 2. napačno predvideti: kakovost hmelja bo gotovo dobra, pri količini pa se lahko zmeraj ušteješ / mislila sem, da bom naredila več, pa sem se uštela 3. zaradi napačnega sklepanja, ravnanja ne doseči tega, kar se pričakuje: če mislijo, da bom še zanje garal, so se zelo ušteli / ekspr. pri njej se je prav grdo uštel
  8.      utrújenosten  -tna -o prid. (ú) nanašajoč se na utrujenost: vzrok utrujenostnega stanja ♦ strojn. utrujenostni lom (strojnega dela) lom (strojnega dela) zaradi utrujenosti materiala
  9.      várnosten  -tna -o prid. (á) nanašajoč se na varnost: varnostna meja; varnostno področje / varnostni ukrepi; varnostna naprava / varnostni predpisi / varnostni inženir, tehnik inženir, tehnik, ki skrbi za varnost pri delu; varnostni organi države organi, ki skrbijo za državno, javno varnost; varnostni pas pas ozemlja, ki zagotavlja varnost; elektronski varnostni sistem; varnostna ključavnica ključavnica, ki s tem, da se lahko odpira samo z določenim ključem, zagotavlja večjo varnost; varnostne sile milica, vojska; varnostna služba služba, ki skrbi za javno, državno varnost; varnostna verižica verižica na notranji strani vrat, ki se za večjo varnost pred nezaželenim obiskovalcem pritrdi tako, da se odprta vrata ne morejo na široko odpreti; varnostne vžigalice vžigalice, ki se vžgejo le pri drgnjenju ob ploskev, ki vsebuje rdeči fosfor; knjiž. varnostna zapona del strelnega orožja, ki varuje pred slučajnim, nehotenim sproženjem; varovalka; varnostna zaponka zaponka v obliki upognjene igle, katere konica se zatika v žlebiček ● Varnostni svet organ Organizacije združenih narodov za ohranjanje mednarodnega miru in varnostiaer., avt. varnostni pas pas za pripenjanje potnikov na sedeže med vožnjo, letenjem zaradi večje varnosti ob nenadnem sunku; avt. varnostni trikotnik prometno znamenje v obliki trikotnika, ki se postavi na cesto ob zadrževanju vozila na njej, navadno zaradi okvare, ali s katerim se označita vozili med vleko; varnostna razdalja razdalja med voziloma, potrebna za zaustavitev vozila, da ne bi trčilo v spredaj vozeče vozilo; varnostno ogledalo ogledalo na slabo preglednem cestišču za večjo prometno varnost; elektr. varnostni stik stik električne naprave, namenjen zaradi večje varnosti za zvezo z zaščitnim vodnikom; varnostna vtičnica vtičnica z varnostnim stikom; jur. varnostni ukrep ukrep sodišča, da se zaradi varnosti odpravi stanje ali odstranijo okoliščine, ki bi lahko vplivale, da bi storilec ponavljal kaznivo dejanje; varnostni ukrep izgona tujega državljana iz države; kem. varnostno razstrelivo razstrelivo, ki zaradi nizke eksplozijske temperature pri eksploziji ne povzroča eksplozije metana; mont. varnostni stebri deli nahajališča premoga, rude, ki se zaradi varnosti površinskih objektov, rovov ne smejo odkopati; varnostna proga proga v premogovniku, rudniku, v kateri se zaradi večje varnosti redno ugotavlja možnost vdora vode, pojavitve plinov; varnostna svetilka svetilka, katere plamen z velikostjo, jakostjo kaže koncentracijo metana v zraku in s tem zagotavlja večjo varnost; strojn. varnostna sklopka sklopka, ki se ob preobremenitvi stroja izklopi; šport. varnostna vez vez, ki se smučarju zaradi večje varnosti pred poškodbo ob padcu odpne; teh. varnostni faktor število, ki pove, kolikokrat mora biti kak pojav močnejši od dejanskega, normalnega, da se kaj poškoduje, uniči; varnostni ventil ventil, ki se avtomatično odpre, ko tlak tekočine, plina preveč naraste; varnostna podložka podložka, ki varuje, da se matica zaradi tresenja ne odvije; varnostno steklo proti udarcem odporno navadno večplastno steklo, ki se ob razbitju zdrobi v drobce brez ostrih, nevarnih robov; zgod. Varnostno-obveščevalna služba [VOS] med narodnoosvobodilnim bojem do 1944 služba Komunistične partije Slovenije in Osvobodilne fronte, ustanovljena za varnost narodnoosvobodilnega gibanja zlasti pred notranjimi sovražniki in za obveščanje o sovražniku
  10.      vdánosten  -tna -o prid. (á) nanašajoč se na vdanost: vdanostna kretnja / v nekaterih državah podpisati vdanostno izjavo vladarju
  11.      vèčlísten  -tna -o prid. (-) les., navadno v zvezi večlistna žaga žaga, ki ima več listov
  12.      vèčmésten  -tna -o prid. (-ẹ̑) mat. ki sestoji iz več mest: večmestno število
  13.      vèčnárodnosten  -tna -o prid. (-á) ki ima več narodnosti, narodov: večnarodnostna država / večnarodnostna posadka
  14.      véčnosten  -tna -o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na večnost: ljubezen, smrt in druge večnostne teme umetnosti / večnostna harmonija / nadzemeljski, večnostni cilji; sam.: v njegovi glasbi je nekaj večnostnega
  15.      vèčplásten  -tna -o prid. (-ā) ki je iz več plasti: večplastna obloga; pren. večplastna osebnost ♦ papir. večplastni karton karton iz več samostojno oblikovanih plasti, ki se v mokrem stanju na kartonskem stroju stisnejo, da se sprimejo
  16.      vèčstèzen  -zna -o [tǝz] prid. (-ǝ̏) ki ima več stez: večstezno kegljišče
  17.      vèčvrédnosten  -tna -o prid. (-ẹ́) nanašajoč se na večvrednost: večvrednostna zavest / večvrednostni kompleks ali občutek pretirano občutje lastne vrednosti
  18.      vèčvŕsten  -tna -o prid. (-) nanašajoč se na več vrst: večvrstni nasad ♦ agr. večvrstni okopalnik okopalnik, ki okopava več vrst hkrati
  19.      večvŕsten  -tna -o prid. () ki je več vrst: večvrstna opravila
  20.      védnosten  -tna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na vednost: vednostna poglobitev / vednostna natančnost znanstvena
  21.      vèlelísten  -tna -o prid. (-) bot., v zvezi velelistna potonika rastlina z deljenimi listi in velikimi belimi, rožnatimi ali škrlatnimi cveti, Paeonia mascula
  22.      vèlemésten  -tna -o prid. (-ẹ̑) nanašajoč se na velemesto: velemestne ulice / velemestno življenje
  23.      vèlemójster  -tra m (-ọ́) ekspr. kdor zna kaj zelo dobro, navadno zelo strokovno narediti: detektivski velemojster / ni bil le mojster, ampak velemojster čebelarstva ♦ šah. najvišji naslov igralca, ki ga podeli mednarodna šahovska organizacija
  24.      veličásten  -tna -o prid., veličástnejši (á ā) ki vzbuja pozornost, občudovanje zaradi a) velike razsežnosti: veličastne gore, smreke; veličastna stavba / sprejem je bil veličasten b) velikega števila: veličastna množica je bila v sprevodu c) slovesnosti, zanosa: spregovoriti z veličastnim glasom č) velike pomembnosti: veličasten dogodek; doseči veličastno zmago / veličastna pesnitev // ki se nanaša na kaj, kar zaradi določenih lastnosti vzbuja pozornost, občudovanje: veličasten razgled / vtisi o razstavi so veličastni / z veličastnim prezirom gledati okoli sebe veličástno prisl.: veličastno jezditi na konju; veličastno slaviti zmago ♦ muz. veličastno označba za izraz izvajanja maestozo; sam.: nekaj veličastnega je v njihovem ravnanju
  25.      velikolísten  -tna -o prid. () ki ima velike liste: velikolistne lončnice

   1.101 1.126 1.151 1.176 1.201 1.226 1.251 1.276 1.301 1.326  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA