Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
ste (1.046-1.070) 
- sistemátika -e ž (á) urejenost, načrtnost, premišljenost: v delu se kaže precejšnja sistematika; znanstvena sistematika / sistematika stila ♦ biol. veda, ki se ukvarja z opisom, poimenovanjem in razvrščanjem rastlin, živali v sistematske kategorije ♪
- sistematizácija -e ž (á) ureditev, razvrstitev po določenem sistemu, v določene sisteme: sistematizacija dejstev, gradiva / znanstvena sistematizacija slovenske književnosti / sistematizacija znanja ∙ sistematizacija delovnega mesta sistemizacija ♪
- sistematizíranje -a s (ȋ) glagolnik od sistematizirati: sistematiziranje podatkov / sistematiziranje znanja ♪
- sistematizírati -am dov. in nedov. (ȋ) urediti, razvrstiti po določenem sistemu, v določene sisteme: zbrati in sistematizirati gradivo / sistematizirati znanje ∙ sistematizirati delovno mesto sistemizirati sistematizíran -a -o: sistematizirana literatura ♪
- sistemátski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na sistematiko ali sistem: sistematske enote / sistematsko zbiranje gradiva sistematično ♦ biol. sistematska kategorija rastlinstva in živalstva enota v sistemu rastlinstva in živalstva glede na določeno lastnost ali razvojno stopnjo sistemátsko prisl.: sistematsko urediti podatke ♪
- sistémen -mna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na sistem: sistemne značilnosti / sistemno reševanje vprašanj sistemsko ♪
- sistemizácija -e ž (á) ureditev, razvrstitev po določenem sistemu, v določene sisteme: sistemizacija gradiva / sistemizacija učenčevega znanja / sistemizacija delovnega mesta ♪
- sistemizíranje -a s (ȋ) glagolnik od sistemizirati: sistemiziranje gradiva / sistemiziranje delovnih mest ♪
- sistemizírati -am dov. in nedov. (ȋ) 1. urediti, razvrstiti po določenem sistemu, v določene sisteme: sistemizirati podatke, ugotovitve / sistemizirati znanje 2. navadno v zvezi z delovno mesto ustanoviti in razporediti: sistemizirati delovno mesto / sistemizirati dela in naloge sistemizíran -a -o: sistemizirano delovno mesto ♪
- sistémski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na sistem: sistemske značilnosti / sistemsko reševanje problemov / razvrstitev živali v sistemske enote v sistematske enote ♦ elektr. sistemski podatki podatki, ki omogočajo obdelavo uporabnikovih programov v računalniškem sistemu; jur. sistemska rešitev rešitev v zakonodaji zaradi enotnosti pravnega sistema sistémsko prisl.: sistemsko združevati ♪
- sistémskost -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost sistemskega: v delu se kaže sistemskost / sistemskost rešitve ♪
- skléstek -tka m (ẹ̑) redko skleščena veja: nabirati sklestke ♪
- skostenéti -ím dov. (ẹ́ í) spremeniti se v kost: hrustanec skosteni ♪
- skrájnosten -tna -o prid. (ȃ) knjiž. nanašajoč se na skrajnost: skrajnostne zahteve; zagovarjati skrajnostno stališče / v romanu so prikazani skrajnostni tipi ♪
- skrivnósten -tna -o prid., skrivnóstnejši (ọ̑) 1. ki se ne da razumeti, dojeti, pojasniti: skrivnostni pojavi; skrivnostna izginitev, smrt; to so skrivnostne stvari / skrivnostna moč; skrivnostne naravne sile; skrivnostno življenje rastlin / skrivnostna prikazen; skrivnostna bitja / skrivnostno število 2. nav. ekspr. ki skriva, prikriva svoje bistvo: skrivnosten človek; dela se skrivnostnega; postati skrivnosten / skrivnostna osebnost // katerega bistvo se ne da (z lahkoto) spoznati, ugotoviti: spregovoriti s skrivnostnim glasom; skrivnosten molk, nasmeh; fantovo skrivnostno vedenje ga je zaskrbelo / skrivnosten obraz / umrl je v skrivnostnih okoliščinah; od nekod je prihajala skrivnostna svetloba 3. znan, namenjen ozkemu krogu ljudi: pomen te besede je
skrivnosten; skrivnostna novica / skrivnostni verski obredi 4. poln skrivnosti: skrivnosten gozd; skrivnostne globine morja; skrivnostno jezero / skrivnosten mrak; skrivnostna noč / ljubezen je najskrivnostnejša skrivnóstno prisl.: skrivnostno govoriti, se nasmehniti; skrivnostno lepa podoba; skrivnostno miren kraj; sam.: doživljanje sveta kot nekaj skrivnostnega; hrepenenje po skrivnostnem ♪
- skúpnosten -tna -o prid. (ū) nanašajoč se na skupnost: upoštevati koristi posameznika in skupnostne koristi; skupnostna zavest naroda / človek je skupnostno bitje družbeno ♪
- sladkósten -tna -o prid. (ọ̑) knjiž. sladkoben: sladkosten duh po vosku / sladkosten roman ♪
- sladkostrásten -tna -o prid. (á ā) knjiž., redko sladostrasten: omamljali so ga sladkostrastni prividi žensk ♪
- sladostrásten -tna -o prid. (á ā) nanašajoč se na sladostrastje: čutiti sladostrasten nemir; obhajajo ga sladostrastne misli sladostrástno prisl.: sladostrastno vdihava cigaretni dim; sladostrastno sanjave pesmi ♪
- slásten -tna -o prid., slástnejši (á) 1. zelo okusen: slastna hrana; pripraviti zna veliko slastnih jedi; zadišala mu je slastna pečenka / to drevo ima debele in slastne sadove 2. ki vzbuja slast: slasten vonj po zrelem sadju ∙ ekspr. dogodka se je spominjal s slastnim veseljem z veseljem, polnim slasti slástno prisl.: pečenka slastno diši; slastno so se gostili ♪
- slávnosten -tna -o prid. (á) nanašajoč se na slavnost: slavnostna dvorana je polna gostov; slavnostna razsvetljava za praznik / slavnostni govornik / slavnostni govor, koncert; slavnostna prireditev s kulturnim sporedom; slavnostna seja / slavnostna uniforma / slavnostno kosilo / slavnostna predaja ladje, tovarne v uporabo slovesna ♦ muz. slavnostna kantata ♪
- slučájnosten -tna -o prid. (ȃ) knjiž. nanašajoč se na slučajnost: tako dolg pesnikov ustvarjalni premor gotovo ni bil slučajnosten / slučajnostni vzorec ♪
- slúžnosten -tna -o prid. (ú) nanašajoč se na služnost: služnostni upravičenec, zavezanec / služnostna pot / služnostna pravica ♪
- smótrnosten -tna -o prid. (ọ̑) knjiž. nanašajoč se na smotrnost: smotrnostna zasnova hiš / gledati na kaj s smotrnostnega vidika ♪
- snóvnosten -tna -o prid. (ọ̄) knjiž. nanašajoč se na snovnost: snovnostne lastnosti teles / snovnostni elementi v literarnem delu ♪
921 946 971 996 1.021 1.046 1.071 1.096 1.121 1.146 
