Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ste (10.371-10.395)


  1.      tólikokráten  -tna -o prid. (ọ̑-ā) 1. ki ima določeno število ponovitev: dvakratna debelost palca je mera za zapestje, toliko in tolikokratna pa za vrat in za pas 2. ekspr. ki izraža veliko število ponovitev: tolikokratnega opozarjanja se je naveličal ♪
  2.      tólikoléten  -tna -o prid. (ọ̑-ẹ̑) ki traja nedoločeno veliko število let: tolikoletno sodelovanje je dalo dobre rezultate / tolikoletne izkušnje ♪
  3.      tólst  -a -o [u̯s] prid. (ọ̑ ọ́) knjiž. 1. ki ima na telesu razmeroma veliko tolšče, mesa; debel: puran je tolst; tolsta krava; tolst kot prašič / tolst trebuh; tolsta zadnjica / tolsti prsti 2. ki ima, vsebuje (razmeroma) veliko maščobe, masti; masten: tolsto meso / tolsto kosilo ● knjiž. tolst glas, smeh globok, nizek; knjiž., ekspr. imeti tolsto denarnico imeti veliko denarja ◊ etn. tolsti četrtek debeli četrtek; zool. tolsta plavut neparna plavut pri lososih, postrvih, ležeča med hrbtno in repno plavutjo ♪
  4.      tolščák  -a [u̯š] m (á) knjiž. 1. debel človek: neroden tolščak 2. redko pingvin: odprava proučuje življenje tolščakov ◊ bot. divja ali kultivirana rastlina z mesnatim steblom in mesnatimi listi ter belimi, rumenimi ali rdečimi cveti, Portulaca ♪
  5.      tómbola  -e ž (ọ̑) 1. igra na srečo, pri kateri o dobitkih odloča izžrebanje številk: igrati se tombolo; pren., ekspr. življenje je tombola // garnitura za to igro: kupiti tombolo 2. vse izžrebane številke na tombolski srečki: imeti tombolo // največji dobitek pri tomboli: zadeti tombolo; pren., ekspr. taka žena je prava tombola 3. javna prireditev, na kateri se igra taka igra: prirediti tombolo; iti na tombolo / gasilska tombola ♪
  6.      tómbolski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na tombolo: izklicevati tombolske številke / tombolska kartica kartica s polji z že vpisanimi številkami, ki se pri igri žrebajo ♪
  7.      tomístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na tomiste ali tomizem: tomistični način razmišljanja / tomistična filozofija ♪
  8.      tomografíja  -e ž (ȋ) med. rentgensko slikanje telesnih organov v plasteh ♪
  9.      tón  -a m (ọ̑) 1. zvok določene višine, trajanja, jakosti in barve: zaigrati, zapeti ton; znižati, zvišati ton; dolg, kratek ton; glasen, tih ton; nizek, visok ton; jakost tona; melodija iz osmih tonov 2. vsaka od barv iste barvne osnove, ki se od drugih loči po kaki lastnosti: ta ton mi je všeč; tapete so v istem tonu kot preproge; na sliki prevladujejo modri toni; svetel, temen ton; topli, veseli, živahni toni / barvni ton // z izrazom količine svetlostna stopnja vsake od barv iste barvne osnove: stena naj bo za kakšen ton temnejša od vrat; ponaredek je za več tonov svetlejši 3. ed., navadno s prilastkom način izražanja, zlasti govorjenja, pisanja: moti me tvoj cinični ton; v prijateljskem tonu napisano pismo; priznavajoč ton kritike 4. knjiž., s prilastkom značilnost, posebnost: modernistični toni pesnikovih zgodnjih stvaritev / ed.: politične razmere dajejo ton kulturniškemu razpravljanju; melanholičnost je osnovni ton njegovega pripovedništva / z oslabljenim pomenom njegove pesmi označujejo toni ironije ● žarg., muz. s pravilnim dihanjem dobimo pri petju lep ton glas; ekspr. obdolžili so ga neobjektivnosti takoj, ko je nekoliko zvišal ton glasneje, odločneje spregovoril; žarg., film., rad. slika in ton zvočni zapis ◊ fiz. ton zvok z eno samo sinusno sestavino določene frekvence; fiz., muz. komorni ton ton, ki služi kot izhodišče za uglaševanje glasbenih instrumentov; lingv. (osnovni) ton odvisen od števila periodičnih tresljajev glasilk; muz. alikvotni toni sozveneči z osnovnim tonom; harmonični delni ton delni ton, katerega višina je celoštevilčni mnogokratnik višine osnovnega tona; osnovni ton najnižji ton osnovnega akorda; ton lestvice, ki ni zvišan ali znižan; prvi, najnižji harmonični delni ton, ki daje tonu višino; vodilni ton; barva tona lastnost tona, odvisna od števila in jakosti alikvotnih tonov; ton a, e ♪
  10.      tonálen  -lna -o prid. (ȃ) muz. melodično in harmonsko urejen na osnovi določene tonalitete: tonalna skladba / tonalni sistem tonálno prisl.: tonalno skladati ♪
  11.      tóničen  -čna -o prid. (ọ́) lingv. 1. naglasen: tonično mesto / tonični metrični sistem 2. naglašen: tonični zlog ◊ med. tonični krč dolgotrajen krč, ki mu sledi ohlapitev; muz. tonični akord akord na prvi stopnji ♪
  12.      tònk  in tónk medm. (ȍ; ọ̑) posnema glas pri zvonjenju, udarjanju: tink, tonk, je zazvonilo pri vhodu; stenska ura bije: tink, tonk ♪
  13.      tonóvščica  -e ž (ọ̑) star. vodna ptica belkaste barve z dolgimi perutmi; galeb: nad vodo so vreščale tonovščice ♪
  14.      tónski 1 -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na ton: tonska višina; tonsko zaporedje / tonska lestvica slike ● žarg., rad. tonski mojster, snemalec zvokovni mojster, snemalec; ekspr. tonska govorica glasba ◊ elektr. tonski generator naprava za proizvajanje električnih zvočnih signalov določene frekvence in napetosti; film. tonski film zvočni film; tonska kopija filma prva ozvočena kopija; lingv. tonski potek naglašenega zloga; muz. tonski način tonovski način; tonski obseg glasbila, pevskega glasu; tonski sistem sistem vseh v določeni glasbeni kulturi rabljenih tonov, razvrščenih v lestvice; (tonska) lestvica določena in v obsegu oktave urejena vrsta tonov; tonsko slikanje posnemanje naravnih zvokov v glasbi; tisk. opraviti tonsko korekturo popraviti stopnjo počrnitve na negativu ali pozitivu tónsko prisl.: tonsko stopnjevane sence; tonsko višji zlog ♪
  15.      tónski 2 -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na tono: tonska pošiljka / s števnikom 5-tonski tovornjak ki lahko prepelje tovor petih ton ♪
  16.      tôpast 2 -a -o prid. (ó) star. top, manj oster: topast nož / topast nos ♪
  17.      tôpel  tudi tópel tôpla -o stil. -ó [ǝu̯] prid., topléjši (ó; ọ́ ó) 1. ki ima zmerno visoko temperaturo: od sonca topel zid; čaj je še topel; pomiti s toplo vodo / topel dan; toplo vreme / imeti tople roke / topli obrok obrok iz sveže kuhanih toplih jedi; postreči s toplimi jedmi z jedmi, ki se jedo kuhane in neohlajene / topli izvir, vrelec izvir, vrelec, ki ima povprečno letno temperaturo navadno višjo od povprečne letne temperature kraja // ki vzbuja, povzroča občutek toplote: topla postelja; toplo stanovanje; toplo pomladansko sonce 2. ki varuje, ščiti pred mrazom: topla obleka, odeja / topla greda 3. ki vsebuje, izraža prijaznost, naklonjenost: topel nasmeh, pozdrav, stisk roke; prirediti gostu topel sprejem; hvaležen mu je bil za tople besede / topel človek / topel dom; toplo družinsko okolje / toplo čustvo // ekspr. ugoden, prijeten: zaznati topel vonj sveže pečenega kruha; pevka ga je očarala s toplim in mehkim glasom / tople jesenske barve ● pog. topli bratec homoseksualec; tople barve rdeča, rumena, rjava barva; ekspr. novico ji je še toplo nesla na ušesa takoj ji jo je sporočila ◊ agr. topli gnoj gnoj, ki se pri preperevanju segreje; gastr. topli sendvič nahitro opečen sendvič; geogr. zmerno topli pas območje z zmernim podnebjem, ki leži med polarnim in tropskim pasom; grad. topli pod obloga iz plastične folije, podložene z debelo tkanino, klobučevino; lov. topla sled sled, pri kateri je dah še ohranjen v zraku; med. topli obkladek; topla obloga; meteor. topla fronta; teh. toplo kovanje, valjanje kovanje, valjanje s poprejšnjim segrevanjem; zool. nestalno topla kri kri, katere toplota je odvisna od temperature okolice; stalno topla kri kri, katere toplota je neodvisna od temperature okolice topló in tôplo prisl.: toplo se obleči; toplo pozdraviti, sprejeti koga; sonce toplo sije; toplo stisniti roko; toplo rjav odtenek / v povedni rabi: v sobi je prijetno toplo; toplo mu je ob takih spominih ∙ ekspr. toplo vam polagam to na srce to vam zelo priporočam, za to vas zelo prosim tôpli -a -o sam.: popiti kaj toplega; toplo mu dobro dene; obšel ga je spomin na nekaj toplega in domačega; umaknil se je na toplo; prijetno mu je na toplem ♪
  18.      tôpen  -pna -o prid. (ó) ki se da topiti, raztapljati: topna snov; smola ni topna v vodi; težko topen ♦ kem. topno steklo ♪
  19.      topéti  -ím nedov. (ẹ́ í) 1. postajati top, manj oster: rezilo topi 2. postajati manj občutljiv za zunanje dražljaje: čuti jim topijo 3. izgubljati voljo, zanimanje za kaj: zaradi enoličnega dela je začel topeti ♪
  20.      topílnik  -a m (ȋ) teh. posoda za topljenje: topilnik za klej / topilnik za steklo talilnik ♪
  21.      toplôta  -e ž (ó) 1. energija, ki se sprošča pri gorenju, razkrajanju snovi, trenju: toplota segreje telo; pri gorenju se sprošča toplota; dovajati, meriti, oddajati, prevajati toploto; delovanje, prehajanje, pridobivanje toplote 2. zmerno visoka temperatura: toplota dobro dene, se prileže; pomladanska toplota; prijetna toplota / občutek toplote / nekatere bakterije se razmnožujejo pri sobni toploti sobni temperaturi 3. lastnost, značilnost toplega: toplota od sonca segretega zidu / toplota pomladnih dni / toplota postelje / toplota volne / človeška toplota; toplota besed, čustev; toplota družinskega okolja / toplota jesenskih barv 4. ekspr. prijetno, ugodno počutje: po telesu se mu razliva toplota ◊ fiz. izparilna toplota; latentna toplota ki jo telo dobiva ali oddaja pri prehajanju iz enega agregatnega stanja v drugo, ne da bi se mu pri tem spremenila temperatura; utajena, prikrita toplota; sežigna toplota ki jo pri sežigu v danih okoliščinah odda 1 kg goriva; specifična toplota; strjevalna toplota ki se sprosti pri strjevanju; talilna toplota; strojn. prenosnik toplote naprava, v kateri prehaja toplota posredno ali neposredno od enega toka snovi k drugemu ♪
  22.      tôpol  -ôla m (ó ó) visoko listnato drevo s cveti v mačicah in semeni s šopom dolgih dlačic: ob reki rastejo topoli; posaditi, posekati topol; visok topol; drevored topolov ♦ bot. beli z jajčastimi ali krpatimi listi, Populus alba, črni s priostrenimi ostro nazobčanimi listi, Populus nigra, kanadski topol z bleščeče rdečimi listnimi peclji, Populus canadensis ♪
  23.      topôlovka  -e ž (ó) 1. bot. užitna lističasta goba z rumeno rjavim klobukom in ukrivljenim vitkim betom, ki raste zlasti ob topolih, Agrecybe aegerita: nabirati topolovke 2. zool. hrošč z modro zelenim ovratnikom in rdečim vratnim ščitom, ki obžira topolove liste, Melasoma populi ♪
  24.      tórej  vez. (ọ̑) 1. v sklepalnem priredju za izražanje vzročno-sklepalnega razmerja: pozni smo, torej gremo čimprej dalje; ni upoštevala opozoril, torej si je sama povzročila težave; zdaj je lepa priložnost, torej začnite; trideset steklenic bo dovolj. Torej jih vzemi toliko / mislim, torej sem 2. z oslabljenim pomenom za dopolnjevanje, pojasnjevanje prej povedanega: zvečer pridite, torej vsi trije; predstava bo prvega, torej v nedeljo to je ♪
  25.      tôrek  -rka m (ó) drugi dan v tednu: jutri bo torek; prijave sprejemamo vsak prvi torek v mesecu; v torek zvečer se vrne; izlet bo v torek, 24. junija / obiskuje me ob torkih; zgodilo se je v noči od torka na sredo ♦ etn. pustni torek torek v šestem tednu pred prvo pomladansko polno luno ♪

   10.246 10.271 10.296 10.321 10.346 10.371 10.396 10.421 10.446 10.471  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA