Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

staroverec (1)


  1.      starovérec  -rca m (ẹ̑) pripadnik ruske cerkve, ki se je v 17. stoletju odcepila od pravoslavne cerkve: običaji starovercev // knjiž. pripadnik nespremenjene verske tradicije sploh: staroverci in novoverci ● ekspr. otroci so očeta razglasili za staroverca za nemodernega, nesodobnega človeka ♪



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA