Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
starina (15) 
- starína -e m (í) ekspr. starec: o sebi pravi, da je že starina; sivolas starina ♪
- starína -e ž (í) 1. predmet starinske vrednosti: kupovati, prodajati starine; dragocene starine; zbiralec starin / to mesto slovi po starinah starinskih hišah, zgradbah / ed. prodajati starino stare predmete // ekspr. star človek: tako pravijo modre starine // ed., ekspr. stari ljudje: mladina je posedla kar po tleh, starina pa po klopeh okoli peči 2. ed. vino, pridelano v prejšnjem letu, prejšnjih letih: piti starino; za posebne priložnosti so prihranili nekaj litrov starine // stara, dolgo časa nepokošena trava: živina ni marala jesti starine; pokositi starino po mejah 3. star. starinarnica: v nobeni starini ni dobil primernega cilindra 4. knjiž. daljna preteklost: ti običaji so se ohranili iz starine ◊ lingv. jezikovna starina arhaizem ♪
- starínar -ja m (ȋ) trgovec s starimi predmeti, navadno starinske vrednosti: skrinjo je kupil pri nekem starinarju ● zastar. bil je zgodovinar in starinar arheolog ♪
- starínarka -e ž (ȋ) ženska oblika od starinar ♪
- starinárna -e ž (ȃ) trgovina s starimi predmeti, navadno starinske vrednosti: prodati pohištvo v starinarno ♪
- starinárnica -e ž (ȃ) trgovina s starimi predmeti, navadno starinske vrednosti: odnesti svečnik v starinarnico; izložbe starinarnic / kupiti knjigo v starinarnici antikvariatu ♪
- starínarski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na starinarje ali starinarstvo: starinarska prodajalna ● zastar. ustanoviti starinarsko in zgodovinsko društvo arheološko ♪
- starínarstvo -a s (ȋ) zbiranje predmetov starinske vrednosti: ukvarjati se s starinarstvom ● zastar. študirati zgodovino in starinarstvo arheologijo ♪
- cestarína -e ž (ȋ) redko cestnina: plačevati, pobirati cestarino ♪
- antíka -e ž (ȋ) 1. obdobje stare grške in rimske kulture: pozna antika; ideali antike; navdušenje za antiko 2. predmet starinske vrednosti, starina: zbiralec antik ♪
- antikvár -ja m (á) trgovec s predmeti starinske vrednosti, zlasti s knjigami, starinar: pri nekem antikvarju je kupil več dragocenih pergamentov ♪
- antikvariát -a m (ȃ) trgovina s predmeti starinske vrednosti, starinarna: dragoceno staro uro je odnesla v antikvariat // trgovina z rabljenimi knjigami: knjigo je dobil šele v antikvariatu ♪
- antikvitéta -e ž (ẹ̑) predmet starinske vrednosti, starina: zbiralec antikvitet; trgovina z antikvitetami ♪
- kopáti kópljem tudi -ám nedov., kôplji kopljíte tudi kôpaj kopájte; kôpal (á ọ́, ȃ) 1. delati v kaj vdolbino, jamo z odstranjevanjem zemeljskega materiala: delavci kopljejo na cesti / kopati jamo, jarek; sam si je moral kopati grob / konja nemirno kopljeta s kopiti / žarg., avt. avto koplje njegova kolesa delajo zaradi vrtenja na mestu vdolbino; pren., pesn. na licih so ji solze kopale globoke struge 2. dobivati, jemati kaj iz zemlje z odstranjevanjem zemeljskega materiala: v rudniku koplje rudo, zlato / kopati premog // s kopanjem spravljati iz česa, navadno iz zemlje: kopati krompir / arheologi so dolgo kopali izkopavali 3. rahljati, prekopavati zemljo: kopati njivo, polje; kopati z motiko // agr. globoko rahljati zemljo: v vinogradu že kopljejo / kopati trto ● ekspr. sam sebi grob koplje nič ne pazi na zdravje; ekspr. sam sebi jamo koplje dela take stvari, ki ga
spravljajo v nesrečo, so mu v pogubo; ekspr. kaj mislijo, da denar kopljemo da ga na zelo lahek način zaslužimo; pog., ekspr. kopati si kaj na glavo prevzemati nase neprijetno skrb za kaj; star. kopal je za starinami prizadevno jih iskal; preg. kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade nesreča, ki jo kdo pripravlja drugim, navadno zadene njega samega kopáti se nar., navadno s prislovnim določilom premikati se, pomagajoč si z nogami in rokami; lesti: zasulo ga je, pa se koplje ven; kopati se iz močvirja; kopljeta se s peči / kopati se na kozolec // počasi, navadno tudi s težavo premikati se: kopal se je po cesti navzgor; kopati se čez njive in senožeti kopajóč -a -e: konji, kopajoči s kopiti; kopajoče roke ♪
- kramáriti -im nedov. (á ȃ) nav. slabš. prodajati ceneno, navadno drobno blago: kramariti po vasi / kramariti s starinami; pren. kramariti s pravicami ♪