Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

stajati (564-588)


  1.      zalépljati  -am nedov. (ẹ́) 1. z lepilom, lepljivo snovjo delati, da je kaj spet celo, v enem kosu: zalepljati pretrgane liste 2. z uporabo lepila zapirati: zalepljati ovojnice 3. z lepilom, lepljivo snovjo mašiti, zapirati: gosta smola zaleplja cev / zalepljati razpoke s kitom zalépljati se s prislovnim določilom zaradi lepljivosti se pritrjevati na podlago in tam ostajati: mokri lasje so se mu zalepljali na čelo ♪
  2.      zamétek  -tka m (ẹ̑) 1. prva stopnja, oblika tega, kar začenja nastajati, se ustvarjati: ta knjižnica je zametek poznejše znanstvene knjižnice; risba je prvi zametek slike; srednjeveški zametki velikih mest / zametke čutil najdemo že pri najnižjih organizmih; zametki pleše se že kažejo // ekspr. nedokončna, nepopolna oblika česa: te zgodbe so še neizdelane, samo zametki 2. prvi pojav tega, kar se začenja razvijati, se pojavljati: zametki romantike v 18. stoletju 3. knjiž. zasnova: zametek cveta, lista; zametek organa, organizma ♪
  3.      zamotávati  -am nedov. (ȃ) 1. delati, da je kaj nepravilno prepleteno, zvito: nehote zamotavati štreno 2. knjiž. zapletati: zamotavati zadevo / svojo pripoved je vedno bolj zamotaval zamotávati se 1. postajati nepravilno prepleten, zvit: niti so se zaradi dolžine zamotavale 2. knjiž. zapletati se: z nogami se je zamotaval v trnje / položaj se je vse bolj zamotaval ♪
  4.      zamréti  -mrèm tudi -mŕjem stil. -mrjèm dov., zamŕl (ẹ́ ȅ, ŕ, ȅ) 1. ekspr. izginjajoč, izgubljajoč se postopno prenehati biti, obstajati: življenje v vasi je zamrlo / običaj je po vojni zamrl / spomin nanj je zamrl 2. ekspr. postajajoč zmeraj manj intenziven postopno prenehati potekati: boj je kmalu zamrl; pogovor pri mizah je zamrl / proizvodnja in trgovina sta zamrli / revija je po dveh letih zamrla prenehala izhajati; proti večeru je veter zamrl prenehal pihati 3. ekspr. postajajoč zmeraj manj intenziven postopno prenehati biti zaznaven: glas zvona je zamrl; petje je slabelo in zamrlo / njihovi koraki so zamrli v noči; pesem je zamrla v hihitanju / svetloba je zamrla / dan je zamrl v noč 4. knjiž. odreveneti, otrpniti: noge so mi zamrle; prsti so mu zamrli od mraza / zamrla je od strahu ● ekspr. beseda mu je zamrla na ustnicah ni je (do konca) izrekel, povedal; ta del mesta ponoči popolnoma zamre postane prazen, opustel; ekspr. od strahu ji je zamrl glas v grlu je nenadoma utihnila; zastar. mati mu je zgodaj zamrla umrla; knjiž., ekspr. glasen pogovor je zamrl v šepetanje prešel; zastar. njegov rod je zamrl izumrl; ekspr. zamrl mu je smeh na obrazu nehal se je smejati zamŕl -a -o: zamrli udi; zamrlo življenje ♪
  5.      zamrzováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. prekrivati se z ledom: jezero že zamrzuje / snežilo je in okna so zamrzovala / redko decembra je zemlja začela zamrzovati postajati trda zaradi zmrznjenja vode v njej 2. ekspr. postajati negiben, tog: zamrzovati od groze, v grozi 3. preh. delati, da kaj zmrzne zaradi konzerviranja, hranjenja: zamrzovati meso, zelenjavo / zamrzovati organe ♦ agr. globoko zamrzovati; biol. zamrzovati spermo 4. preh., ekon. uradno odrejati ustalitev na določeni višini: zamrzovati cene, posojila 5. preh., publ. delati, da se kaj začasno ne nadaljuje, ne teče: zamrzovati meddržavne stike; zamrzovati zaposlovanje ♪
  6.      zamújati  -am nedov. (ú) 1. zaradi prepoznega prihoda kam ne udeleževati se začetka česa: zamujati pouk, sestanke; vsak dan zamuja predavanja // zaradi prepoznega prihoda kam ne udeleževati se česa: pogosto zamuja prvo dejanje predstave // zaradi prepoznega prihoda kam ne dobivati več česa kje: redno zamujati prvi jutranji vlak 2. nepreh. prihajati kam pozneje, kot je določeno: čeprav je stanoval blizu šole, je zamujal; ves teden zamujati po pol ure / letalo, vlak zamuja ima zamudo 3. nepreh. začenjati se, nastopati pozneje, kot se predvideva, pričakuje: letos zima zamuja; žetev precej zamuja / publ. gradnja podhoda zamuja poteka počasneje, kot je predvideno; se še ni začela, kot je bilo določeno 4. ne delati česa, ne začenjati delati česa v času, kot se predvideva, pričakuje: gradbeno podjetje zamuja z deli; ne bi smeli zamujati s škropljenjem / zamujati roke / zamujati s knjigo napisati, izdati jo pozneje, kot se predvideva, pričakuje 5. ekspr. ne doživljati, ne delati tega, kar bi lahko v določenem času: vse življenje je zamujal // ne izrabljati, ne izkoriščati: zamujati priložnost za uveljavitev / gostje ne zamujajo lepih sprehodov po parku hodijo na lepe sprehode po parku 6. s svojo prisotnostjo, početjem ovirati koga pri njegovem delu; muditi: pride na obisk in nas zamuja; kaj ga zamujaš s temi zadevami zamújati se 1. ostajati, zadrževati se kje dalj, kot se predvideva, pričakuje: povabili so ga, naj ostane, a se ni maral zamujati // ostajati, zadrževati se kje: kdo bi hodil tako daleč in se zamujal kdove koliko časa 2. v zvezi s s, z porabljati za koga ali kaj daljši čas, kot se predvideva, pričakuje: premalo časa imajo, da bi se zamujali s podrobnostmi; imam dosti dela, ne utegnem se zamujati z vami zamujajóč -a -e: redno zamujajoč avtobus, je nehal kupovati mesečno vozovnico ♪
  7.      zanemárjati  -am nedov. (á) 1. s premajhno aktivnostjo, premajhnim prizadevanjem povzročati neustrezen potek česa: zanemarjati delo, študij / začel je zanemarjati svoje dolžnosti / zanemarjati razvoj kake panoge // s premajhno skrbjo povzročati nezadovoljenost potreb koga: zanemarjati družino, otroke, ženo / že nekaj časa zanemarja prijatelje nima stikov z njimi // s premajhno skrbjo za kaj povzročati, da se to ne razvija, ne napreduje: zanemarjati šolstvo // s premajhno skrbjo za kaj povzročati, da to ni urejeno, negovano: zanemarjati hišo, njive; zanemarjati svojo zunanjost / zanemarjati zdravje 2. publ. ne upoštevati, spregledovati: zanemarjati kaka dejstva; zanemarjati osnovna pravila higiene / te nevarnosti ne smemo zanemarjati podcenjevati zanemárjati se zaradi premajhne skrbi za sebe postajati neurejen, nenegovan: na starost se je začela zanemarjati zanemarjajóč -a -e: posedal je po gostilnah, zanemarjajoč delo zanemárjan -a -o: lotiti se dozdaj zanemarjanih problemov; to področje je bilo ves čas zanemarjano ♪
  8.      zanosíti  -nósim dov. (ȋ ọ́) 1. priti v stanje, da začne v telesu nastajati nov organizem: žena je zanosila / zanositi otroka; niso vedeli, s kom je zanosila 2. star. ponositi: zanositi obleko zanóšen -a -o: zanošen otrok; oguljen in zanošen suknjič ♪
  9.      zaokróžati  -am nedov. (ọ́) 1. delati okroglo: zaokrožati robove 2. delati, da sorazmerno manjše vrednosti, enote niso upoštevane: pri računanju je zaokrožal ♦ mat. zaokrožati na eno decimalko 3. združevati zemljišča v enoten kompleks: zaokrožati kmetijska posestva 4. delati, da kaj postane skladna celota: zaokrožati svoje znanje z dodatnim študijem / teorija zaokroža dejstva v celoto zaokróžati se 1. postajati okrogel: listi se rahlo zaokrožajo / ekspr. telo se mu je začelo zaokrožati 2. postajati skladna celota: vedenje o teh pojavih se zaokroža ♪
  10.      zaokroževáti  -újem nedov. (á ȗ) 1. delati okroglo: zaokroževati robove 2. delati, da kaj postane skladna celota: vsebinsko zaokroževati svoja dela za objavo zaokroževáti se postajati okrogel: listi se zaokrožujejo / ekspr. z leti se telo zaokrožuje ♪
  11.      zaostájanje  -a s (ā) glagolnik od zaostajati: zaostajanje šibkejših tekačev / zaostajanje v rasti / zaostajanje industrijske proizvodnje ♪
  12.      zaostánek  -nka m (ȃ) 1. razdalja, za katero kdo zaostaja: povečati, zmanjšati zaostanek; velik zaostanek / publ. na cilj je pritekel z desetimi metri zaostanka za zmagovalcem za zmagovalcem je zaostal deset metrov 2. stopnja, količina časa, za katero kdo zaostaja: zaostanek v produktivnosti je večji kot lanski; razvojni zaostanek 3. glagolnik od zaostati: nezadovoljstvo zaradi zaostanka plače // v zvezi biti v zaostanku zaostajati: v zaostanku je za dve leti; s plačevanjem je v zaostanku 4. kar je posledica zaostajanja: odpraviti zaostanke // neplačane plačilne obveznosti: poravnati zaostanke; davčni zaostanek ♪
  13.      zaostrováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. ekspr. delati kaj strožje: cenzuro so vedno bolj zaostrovali 2. ekspr. delati kaj večje, intenzivnejše: zaostrovati disciplino / zaostrovati boj 3. ekspr. delati kaj bolj napeto, težavno: zaostrovati odnose s kom zaostrováti se 1. ekspr. postajati ožji, bolj koničast: brada se mu zaostruje 2. ekspr. postajati strožji: poteze na obrazu se ji z leti zaostrujejo 3. knjiž. postajati bolj sposoben za sprejemanje dražljajev: vid se mu zaostruje 4. ekspr. postajati hujši, večji: nesoglasja se zaostrujejo 5. ekspr. postajati bolj napet, težaven: politični položaj se zaostruje; razmere se zaostrujejo zaostrujóč -a -e: zaostrujoča se nasprotja med velesilami ♪
  14.      zapíjati  -am nedov. (í) s pitjem alkoholne pijače zapravljati: s prijatelji zapija težko zaslužen denar; zapijali so, kar so zaslužili ● ekspr. zapijala sta svojo nesrečo s pitjem alkoholne pijače jo skušala pozabiti zapíjati se zadržujoč se dalj časa kje ob pitju alkoholne pijače, postajati pijan: večer za večerom se je zapijal; pogosto se zapija s prijatelji // postajati pijanec: počasi se je zapijal; vedno bolj se zapija ♪
  15.      zapikováti  -újem nedov. (á ȗ) s sunkom, potiskanjem delati, da koničasti del predmeta pride v kaj: zapikovati iglo v tkanino / ekspr. zapikovati prste v kruh // s sunkom, potiskanjem delati, da kaj s koničastim delom pride v kaj in tam ostane: zapikovati mandeljne v torto ● ekspr. zapikovati oči, pogled v koga preiskujoče, ostro pogledovati koga zapikováti se 1. s koničastim delom prodirati v kaj in tam ostajati: puščice so se zapikovale v tarčo 2. ekspr., v zvezi z v vsestransko, natančno pregledovati, proučevati: zapikovali so se v vsako njegovo izjavo / rad se zapikuje v ljudi / kaj se zapikuješ v njegove stvari vsiljivo vmešavaš ∙ ekspr. zapikoval se je v dekleta jih vsiljivo ogovarjal ♪
  16.      zapírati  -am nedov. (ȋ ȋ) 1. dajati kaj v tak položaj a) da ni mogoč prehod, vstop ali izstop: zapirati okna, vrata b) da postaja notranjost nedostopna: zapirati predale / zapirati omare, sobe // z namestitvijo določenega dela na čem delati nedostopno notranjost, vsebino: zapirati kozarce, steklenice; zapirati z zamaški; neprodušno zapirati 2. delati, da so prilegajoči se deli česa tesno drug ob drugem: zapirati oči, usta // delati, da pride kaj v položaj, značilen po uporabljanju: zapirati dežnik 3. dajati del priprave v tak položaj, da kaj nima proste poti: zapirati pipe, ventile / pog. otroci odpirajo in zapirajo radio izključujejo // na tak način onemogočati izhod česa: zapirati plin; zapirati vodo 4. delati kaj neprehodno: zapirati prehod z ovirami / lopute na več mestih zapirajo cev 5. s svojim položajem omejevati kaj: gore zapirajo dolino / tovarniške stavbe zapirajo dvorišče / hribi zapirajo obzorje 6. z zaprtjem vrat, izhoda delati, da kdo ne more iti od kod: zapirati otroke v hišo / zapirati ovce v stajo / zapirati živali v živalske vrtove; pren., ekspr. zapirati znanost v kabinete // delati, povzročati, da kdo nima več prostosti: sovražnik je začel izseljevati in zapirati / zapirati ljudi v ječe 7. prenehavati delati, poslovati: prodajalka pravkar zapira; jeseni zapirajo kopališča // delati, da kje preneha kaka (poklicna) dejavnost: zapirati premogovnike; zapirati šole zaradi premajhnega števila otrok ♦ ekon. zapirati trg delati, da ni dostopen vsem ponudnikom in povpraševalcem 8. publ. preprečevati, onemogočati: sovražniku zapirati prehod čez reko / stolpnice so zapirale pogled na hribe 9. v zvezi zapirati pot, vrata onemogočati komu, da kam gre, pride: ograja mu je zapirala pot v prostost / ne zapirati otrokom poti, vrat v svet // publ. onemogočati nastop, uveljavljanje česa: zapirati vrata sodelovanju / zapirati komu pot, vrata do izobrazbe onemogočati mu izobraževanje 10. poljud. povzročati nenormalno redko, težavno iztrebljanje: čokolada zapira ● prometni policist odpira in zapira cesto dovoljuje in prepoveduje prehod čez njo; ekspr. zapirati si oči pred problemi ne hoteti jih spoznati, priznati; ekspr. kar sapo mu je zapiralo ob teh besedah zelo je bil presenečen; ekspr. zapirati svoje srce pred kom ne izpovedovati mu svojih čustev, misli; ne hoteti mu pomagati; ekspr. zapirati si ušesa pred resnico ne hoteti jo spoznati zapírati se 1. s prislovnim določilom biti pri zapiranju obrnjen, usmerjen tako, kot nakazuje določilo: vrata se zapirajo od zunaj / okno se dobro zapira prilega 2. prihajati v tak položaj, da ni mogoč prehod, vstop ali izstop: vrata se zapirajo sama od sebe 3. biti v stanju, ko deli prihajajo tesno drug k drugemu: cvetovi se zvečer zapirajo 4. z zaprtjem vrat onemogočati komu drugemu vstop v svoj prostor: zapira se v sobo 5. ekspr. postajati zadržan, nezaupljiv: po razočaranju se je čedalje bolj zapiral pred ljudmi / posamezni sloji so se zapirali vase omejevali so stike z drugimi ● ekspr. oči se mu že zapirajo postaja zelo zaspan; publ. organizacije se zapirajo v svoje kroge imajo čedalje manj stikov z drugimi; poljud. voda se mu zapira ima težave z odvajanjem seča ◊ med. rana se zapira celi in iz nje ne teče več gnoj zapiráje: zapiraje vrata, je še govorila zapirajóč -a -e: hrib, zapirajoč dolino; zapirajoča se vrata ♪
  17.      zaplamenéti  -ím dov. (ẹ́ í) 1. zagoreti s plamenom: ogenj zaplameni / kres je zaplamenel / plamen zaplameni; pren. ogenj upora zaplameni 2. ekspr. zasvetiti, zasijati: luč, žarnica zaplameni; sonce zaplameni / nebo je zaplamenelo v večerni zarji zažarelo; vrh gore zaplameni v soncu / pesn. oči so mu zaplamenele 3. knjiž. pojaviti se, začeti obstajati v veliki meri: med njima je zaplamenela ljubezen; strast, želja zaplameni v njem / svetovna vojna je zaplamenela ● knjiž., ekspr. obraz mu je zaplamenel od sramu zardel je ♪
  18.      zaplamtéti  -ím dov. (ẹ́ í) 1. zagoreti s plamenom: ogenj zaplamti 2. ekspr. zažareti: nebo zaplamti / pesn. njene temne oči so zaplamtele 3. knjiž. pojaviti se, začeti obstajati v veliki meri: življenjska sila v njej je znova zaplamtela; med njima je zaplamtelo sovraštvo ● ekspr. ko jo je zagledal, je ves zaplamtel se zelo čustveno vznemiril ♪
  19.      zaplapoláti  -ám dov. (á ȃ) 1. viseč se valujoče večkrat premakniti zaradi premikanja zraka: ob vsakem sunku vetra so zastave zaplapolale / popustili so vezi, da so jadra zaplapolala v vetru začela plapolati // plapolajoč se pojaviti: na hišah so zaplapolale zastave 2. zagoreti z močnim, sem in tja premikajočim se plamenom: ogenj v peči zaplapola / plameni so zaplapolali 3. knjiž. pojaviti se, začeti obstajati v veliki meri: v očeh mu je zaplapolal strah; upanje je zaplapolalo v njem ● ekspr. petelin zaplapola s perutmi zamahne; ekspr. srce mu je zaplapolalo začelo močno biti ♪
  20.      zapláti  -póljem dov., zapôlji zapoljíte; zaplál in zaplàl (á ọ́) 1. napeti se in upasti: nosnice so mu zaplale od jeze / knjiž. prsi so ji zaplale // knjiž. zavalovati: morski valovi so zaplali / kri zapolje po žilah, v žilah začne teči, krožiti 2. knjiž., ekspr., s prislovnim določilom začeti se širiti, prihajati: svež zrak je zaplal v sobo / veseli glasovi so zaplali po dvorani 3. knjiž., ekspr. pojaviti se, začeti obstajati v veliki meri: v njem je zaplala velika moč; sovraštvo, upanje je zaplalo v njihovih srcih; strah je zaplal v njenih očeh ● knjiž., ekspr. kri mu je zaplala v glavo, lica zardel je; knjiž., ekspr. srce mu je zaplalo, ko jo je zagledal začelo močno biti; knjiž., ekspr. v dolini je zaplalo novo življenje je postalo zelo živahno, razgibano ♪
  21.      zaplétati  -am nedov. (ẹ̑) 1. s pletenjem zadelovati, krpati: zapletati luknje v košari / zapletati star koš z vitrami / ekspr. brajda zapleta okno (rastoč) zakriva 2. delati, da je kaj nepravilno, neurejeno prepleteno, zvito: zapletati vrvi / veter ji je zapletal dolge lase 3. delati kaj tako, da se težko uredi, razreši: zapletati problem, vprašanje, zadevo; še tako preproste stvari zapleta // delati, da postane kaj težko razumljivo, dojemljivo: svoje pripovedovanje, zgodbo zelo zapleta 4. ekspr., v zvezi z v delati, povzročati, da postane kdo udeležen pri čem: zapletati koga v neprijetno stvar, zadevo; zapletati se v zaroto // delati, povzročati, da je kdo deležen česa: zapletati koga v neprijetnosti; zapletati se v težave // z glagolskim samostalnikom delati, povzročati, da kdo začne delati, kar izraža samostalnik: zapletati otroka v igro; zapletati koga v pogovor; zapletati se v razpravo 5. lit. postopno začenjati dogajanje: zapletati roman ● zapletati steklenico opletati; zapletati venec v lase vpletati zaplétati se 1. postajati nepravilno, neurejeno prepleten, zvit: niti so se zaradi dolžine zapletale; vrvi so se pri zvijanju zapletale 2. prihajati v kaj prepletenega, ovirajočega: zapletati se v gosto grmičevje in padati 3. postajati tak, da se težko uredi, razreši: odnosi so se vse bolj zapletali; položaj v državi se je začel zapletati; stvari se zelo zapletajo / pogovor se je zapletal je postajal vse bolj kočljiv 4. ekspr. prihajati v ljubezensko razmerje s kom: vse preveč se zapleta s to žensko / zapletati se v razmerje s kom začenjati imeti 5. ekspr. prihajati v stanje, ko se ne more jasno, logično misliti, se izražati: med pripovedovanjem se je zapletal / misli se mu zapletajo / zapletati se v protislovja protislovno se izražati ● ekspr. beseda, jezik se mu zapleta ne izgovarja, govori gladko; ekspr. zapleta se v njegove mreže začenja podlegati njegovim zvijačam; ekspr. omotičen se zapleta po cesti opotekaje se hodi; pes se mu zapleta pod nogami mota; slabš. zapleta se z neznanim moškim druži se, sodeluje zapletajóč -a -e: zapletajoč se mednarodni položaj; zapletajoče se noge ♪
  22.      zapolníti  in zapólniti -im [u̯n] dov. (ȋ ọ́) 1. s kako snovjo narediti, da prazen prostor v čem, med čim preneha obstajati: zapolniti reže med zidaki z malto; zapolniti špranje s kitom / ilovica je zapolnila razpoke; plaz je zapolnil kotanjo napolnil / s svojo postavo je zapolnil okvir vrat; pren. zapolniti praznino, ki je nastala po odhodu tujih strokovnjakov; zapolniti vrzeli v znanju // narediti, da so prazni deli kake površine polni: zapolniti stene s slikami; zapolniti stran z ilustracijo 2. narediti, da se v kakem še razpoložljivem času kaj dogaja: zapolniti z glasbo čas med govornimi oddajami; zapolniti premor z zabavnimi prizori ◊ lingv. zapolniti zev z j odpraviti jo zapolníti se in zapólniti se postati poln: jama se je sčasoma zapolnila s prodom zapólnjen -a -o: z jalovino zapolnjeni rovi ♪
  23.      zapolnjeváti  -újem [u̯n] nedov. (á ȗ) s kako snovjo delati, da prazen prostor v čem, med čim preneha obstajati: zapolnjevati jamice, reže; pren. pogovori so ji zapolnjevali čustveno praznino; zapolnjevati vrzeli v raziskovanju preteklosti // delati, da so prazni deli kake površine polni: zapolnjevati strani z ilustracijami ● publ. množični prizori zapolnjujejo prizorišče popolnoma napolnjujejo; publ. ustvarjalno zapolnjevati čas preživljati ♪
  24.      zarájati 1 -am nedov. (á) delati, povzročati, da se rojevajo, začenjajo obstajati novi zlasti človeški osebki: zarajati številne potomce ● knjiž. neodpornost zaraja bolezni povzroča ♪
  25.      zaráščati  -am nedov. (á) rastoč prekrivati, zapolnjevati: trava zarašča dvorišče zaráščati se 1. postajati prekrit, zapolnjen z rastlinami: goličave se zaradi prepovedi paše zaraščajo / pašniki se zaraščajo 2. z rastjo tkiva postajati cel, zaceljen: rana se hitro zarašča ♪

   389 414 439 464 489 514 539 564 589 614  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA