Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
srn (132)
- sŕna -e ž (ŕ) hitra gozdna žival, katere samec ima manjše razvejane rogove: srna je obstala in tiho zapivkala; na jasi se pase čreda srn; biti boječ kot srna; hodi kot srna lahkotno; planiti, pobegniti kot srna hitro, preplašeno; dekle je hitro, vitko kot srna / srna v omaki // srnja samica: srna in srnjak ● ekspr. poglej jo, kakšna srna ljubka, vitka ženska ◊ lov. srna bleči, boka, javka ♪
- sŕnica -e ž (ŕ) 1. manjšalnica od srna: na jasi se paseta dve srnici; srnica in srnjaček; skočila je kot preplašena srnica hitro; ima oči kot srnica // ekspr. ljubka, vitka ženska: kakšno (ljubko) srnico ima / kot nagovor ne boj se, srnica moja 2. igrača, ki predstavlja srno: za rojstni dan je otrok dobil srnico ♪
- sŕnin -a -o prid. (ȓ) nanašajoč se na srne: srnina koža; srnino meso / piščalka posnema srnino vabljenje ◊ gastr. srnin hrbet slaščica iz biskvitnega testa z dodatkom čokolade, okrašena z mandeljni ♪
- srnína -e ž (ȋ) 1. srnje meso: pečena srnina; jelenina in srnina 2. usnje iz srnje kože: rokavice iz srnine; boks in srnina ♪
- srnjáček -čka m (á) manjšalnica od srnjak: srnjaček je zapivkal; srna s srnjačkom ♪
- srnjáčji -a -e prid. (ȃ) nanašajoč se na srnjake: srnjačja koža; srnjačje rogovje ♪
- srnjád -i ž (ȃ) več srn, srne: nadzorovati srnjad v lovišču; srnjad in jelenjad ♪
- srnják -a m (á) srnji samec: srnjak laja; rogovje srnjaka; srnjak in srna ♦ lov. srnjak bavka ♪
- srnjeók -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) knjiž. ki ima srni podobne oči: srnjeoko dekle ♪
- sŕnji -a -e prid. (ȓ) nanašajoč se na srne: srnja koža; srnje meso / srnji samec / ekspr.: njen srnji korak lahkoten; deklica me je gledala s srnjimi očmi z velikimi, rjavimi sŕnje prisl.: srnje rjava barva ♪
- srnoók -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) knjiž. ki ima srni podobne oči: srnooko dekle ♪
- bávkati -am nedov. (ȃ) lov. na kratko se oglašati: v dolini bavka preplašen srnjak; lisjak bavka ♪
- bečáti -ím nedov., béči in bêči; béčal in bêčal (á í) 1. lov. odsekano se oglašati, rukati: jelen, srnjak beči 2. star. beketati: ovce bečijo ♪
- blečáti -ím nedov., bléči in blêči; bléčal in blêčal (áí) lov. v stiski ali strahu se oglašati: srna bleči ♪
- bojèč -éča -e prid. (ȅ ẹ́) 1. ki se boji: boječa srna; ne upa si sama skozi gozd, tako je boječa 2. plah, nesamozavesten, neodločen: v družbi je preveč boječ; boječa deklica // ki izraža plahost, neodločnost: boječi koraki; boječe vedenje; vdano boječ pogled bojéče prisl.: boječe gledati, potrkati, vprašati; prim. bati se ♪
- bókati 2 -am nedov. (ọ́ ọ̑) lov. na kratko se oglašati: srna boka ♪
- brzonóg -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) pesn. ki je brzih, hitrih nog: brzonogi sel; brzonoga srna ♪
- cmòk cmôka m (ȍ ó) 1. nav. mn. kuhana močnata jed kepaste oblike: češpljevi, krompirjevi, kruhovi cmoki; srna v omaki s cmoki; rejen ko cmok 2. šalj. glas, kakršen nastane pri poljubu: poljubila sta se s cmokom // poljub: na usta ji je pritisnil krepek cmok ♪
- čakalíšče -a s (í) kraj za čakanje: čakati na trolejbus na čakališču / na avtobusni postaji bodo zgradili čakališče // lov. prostor, kjer lovec čaka divjad: pozna vsa čakališča za srnjaka; lovsko čakališče ♪
- čréditi -im nedov. (ẹ́ ẹ̑) agr. pasti živino s stalnim menjavanjem mesta na pašniku: redno črediti čréditi se 1. družiti se v večje skupine: srnjad se čredi v trope / oblaki se čredijo 2. nar. vrstiti se, menjavati se: delavci se čredijo pri delu, da ne opešajo / obiski so se neprestano čredili ♪
- deseterák -a m (á) lov. jelen ali srnjak, ki ima na vsakem rogu po pet odrastkov: lep deseterak mu je prekrižal pot; jelen deseterak / nepravilni deseterak ki ima na enem rogu pet, na drugem pa manj odrastkov ♪
- dúda 1 -e ž (ȗ) gumijast tulec za pitje iz stekleničke ali za sesanje: piti po dudi; otrok z dudo v ustih / pog. vleči dudo sesati dudo ali piti po njej / navaditi srnico na dudo ♪
- dvígalica -e ž (ȋ) lov. zanka za lovljenje divjadi na upognjeni veji ali tanjšem deblu, ki ob sprožitvi dvigne plen od tal: nastavljati dvigalice; prenekaterega zajca ali srno je ujel na dvigalico ♪
- frikandó -ja m (ọ̑) gastr. meso brez kosti s telečjega, jagnjetovega ali srninega stegna: pol kile telečjega frikandoja // jed iz tega mesa: pogostila ga je s telečjim frikandojem ♪
- gŕbica -e ž (ŕ) manjšalnica od grba: grbica na hrbtu se skoraj ni videla ♦ nav. mn., lov. rožena izboklina na rogovju srnjaka, jelena ♪
1 26 51 76 101 126