Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
srebrn (51-75) ![](arw_left.gif)
- dvojáča -e ž (á) nekdaj avstrijski novec za dva solda, krajcarja ali vinarja: dati beraču dvojačo; plačati z dvojačo; srebrna, zlata dvojača / vino je bilo po dvojači ♪
- dvoják -a m (á) 1. kar je iz dveh delov: hoja je rasla na dvoje in postala dvojak 2. nekdaj avstrijski novec za dva solda, krajcarja ali vinarja; dvojača: mošnja, polna srebrnih dvojakov 3. ekspr. kdor ima lastnosti, značilnosti nasprotnega spola: moja hči se bo poročila s pravim moškim, ne pa s takim dvojakom ♪
- etážast -a -o prid. (ȃ) ki je v več etažah: etažasta peč / etažasta rast srebrne smreke ♪
- filigrán -a m (ȃ) tanka srebrna ali zlata žica za izdelovanje okrasnih predmetov: dragocena igla iz filigrana; zapestnica iz srebrnega filigrana // tehnika izdelovanja okrasnih predmetov iz teh žic: omenjeni predmeti izhajajo iz Bizanca, kjer so jih izdelovali v filigranu / draguljev, jantarovine in filigrana je bilo na kupe okrasnih predmetov v tej tehniki ♪
- florínt -a m (ȋ) num. zlat ali srebrn florentinski novec: plačati dva florinta // nekdaj zlatnik, srebrnik sploh ♪
- forínt -a m (ȋ) 1. madžarska denarna enota: sto forintov // kovanec v vrednosti te enote: dal mu je svetel forint 2. nekdaj zlatnik, srebrnik sploh ♪
- gavún -a m (ȗ) zool. majhna črnkasta morska riba s srebrnima progama vzdolž bokov, Atherina: prodajajo sardele, skuše in gavune ♪
- gírica -e ž (ȋ) majhna morska riba s temno pego na bokih: jate srebrnih giric / ocvrte girice ♪
- glavìč -íča m (ȉ í) odebeljeni konec predmeta, zlasti palice: meč je imel medeninast glavič; palica s srebrnim, zlatim glavičem / sedelni glavič sprednji, nekoliko privzdignjeni del sedla ◊ alp. nižja pečina z zaobljenim vrhom; um. zgornji zaključni del stebra; kapitel ♪
- glazé tudi glacé -ja [druga oblika glasé] m (ẹ̑) 1. usnj. mehko, navadno belo kozje usnje za rokavice: izdelovati iz glazeja / strojiti na glaze 2. tekst. zelo lesketajoča se tkanina, ki spreminja barve, ali svilena tkanina z vtkanimi zlatimi ali srebrnimi nitmi: oblečena je bila v obleko iz srebrnega glazeja; neskl. pril.: glaze rokavice; glaze usnje ♪
- goldínar -ja m (ȋ) 1. denarna enota stare Avstrije: ded je še zmeraj računal z goldinarji // kovanec v vrednosti te enote: v žepu so mu žvenketale krone in goldinarji 2. nekdaj zlatnik, srebrnik sploh: plačal je kar z goldinarji ◊ num. renski goldinar zlatnik, kovan od konca 14. stoletja v zahodni Nemčiji; rajniš ♪
- granulácija -e ž (á) grad. sestav sipkega materiala glede na razmerje med velikostjo zrn, zrnavost: granulacija peska za betoniranje ustreza; določiti granulacijo gramoza / granulacija moke ♦ astr. zrnast videz sončne površine; med. nastajanje zrnastega tkiva pri celjenju ran; zrnasto tkivo samo; obrt. krasitev predmetov z drobnimi srebrnimi, zlatimi zrni ♪
- hólmij -a m (ọ́) kem. redka težka kovina srebrno bele barve, element Ho ♪
- imperiál -a m (ȃ) 1. num. ruski zlatnik, kovan od leta 1775 dalje: imperiali in srebrni rublji 2. gastr. svež sir iz neposnetega mleka, sladkega okusa: namazati kruh z imperialom ♪
- índij -a m (í) kem. redka, mehka kovina srebrno bele barve, element In: ležaji iz indija ♪
- irídij -a m (í) kem. trda, težko taljiva žlahtna kovina srebrno bele barve, element Ir: iridij in platina ♪
- izkopanína -e ž (í) 1. nav. mn. izkopan predmet, zlasti iz starejših zgodovinskih obdobij: med izkopaninami je tudi srebrna posoda in nakit / arheološke izkopanine ♦ arheol. izkopanine iz halštatske dobe 2. izkopani material: odvažati izkopanino; količina rude v izkopanini ♪
- iztólči -tólčem [ou̯] dov., iztólci iztólcite in iztolcíte; iztólkel iztólkla (ọ̑) 1. s tolčenjem spraviti iz česa: iztolči opeko iz zida 2. s tolčenjem narediti, izoblikovati: iztolči luknjo v zid ♦ um. iztolči ornament iztólčen -a -o: iztolčen relief; meč s srebrnimi iztolčenimi ročaji ♪
- jadrálka -e [tudi u̯k] ž (ȃ) 1. ženska, ki se ukvarja z jadranjem: nastop jadralk na jadrnicah / omenjena jadralka je za svoj let dobila srebrno značko 2. redko jadrnica: tod so plule samo redke jadralke ♪
- jén -a m (ẹ̑) japonska denarna enota: dati letno več milijonov jenov za žrtve atomske bombe // kovanec v vrednosti te enote: srebrni jeni ♪
- kadílnica -e ž (ȋ) 1. soba za kajenje: kaditi v kadilnici; kadilnica v gledališču / opijske kadilnice 2. posoda za zažiganje kadila, ki se uporablja zlasti pri verskih obredih: dati kadilo v kadilnico; okrašena, srebrna kadilnica / kaditi s kadilnico ∙ ekspr. vihteti kadilnico komu, pred kom pretirano, navadno nezasluženo slaviti, poveličevati ga ♪
- kávka 1 -e ž (ȃ) 1. ptica golobje velikosti s srebrno sivimi očmi: kričeče kavke; stolp je obletavala jata črnih kavk ♦ zool. planinska kavka gorska ptica s črnim perjem, rumenkastim kljunom in rdečkastimi nogami, Pyrrhocorax graculus 2. slabš. neumna, nespametna ženska: stare kavke spet regljajo; je prava kavka / kot psovka ti prekleta kavka ♪
- kolájna -e ž (ȃ) 1. ploščat kovinski predmet z reliefno podobo, napisom; medalja: izdelovati kolajne in plakete; srebrna, zlata kolajna; težka kolajna; trgovina s kolajnami 2. tak predmet, ki se uporablja kot odlikovanje, priznanje: nositi kolajno; pripeti si kolajno / odlikovati koga s kolajno za hrabrost, zasluge // tak predmet, ki se uporablja kot odlikovanje za vsakega izmed treh najboljših tekmovalcev pri (pomembnejših) športnih tekmovanjih: razglasiti rezultate in podeliti kolajne / bronasta kolajna ki se podeli za tretje mesto v posameznih športnih disciplinah; olimpijske kolajne / žarg., šport. favorit je zlata kolajna z olimpijskih iger dobitnik te kolajne ∙ ekspr. dobiti kolajno biti eden izmed treh najboljših tekmovalcev pri (pomembnejšem) športnem tekmovanju 3. nav. ekspr. odlikovanje, priznanje v obliki takega predmeta: dobil je že veliko kolajn /
ostal je brez kolajne ♪
- korúza -e ž (ú) enoletna rastlina s kolenčastim steblom in velikimi storži ali njeno seme: saditi, okopavati koruzo; koruzo ličkati; popoldne so lomili, trgali koruzo; pečena koruza; zunaj visi kita koruze / koruza letos dobro kaže / koruza je spet poplavljena njiva s koruzo / bela koruza z belimi zrni; debelozrnata, drobnozrnata koruza; semenska koruza ∙ ekspr. kmalu je vrgel puško v koruzo ni več vztrajal, je obupal; pog. živita na koruzi živita skupno življenje moškega in ženske brez zakonske zveze ♦ agr. silažna koruza ki je za silažo; biol. heterozna, hibridna koruza; vrtn. pisana koruza enoletna okrasna rastlina z listi, ki imajo srebrne proge, Zea mays japonica ♪
- kosmína -e ž (í) nar. 1. dlaka, kocina: srebrne kosmine v bradi; kosmine pod nosom 2. velika, cunjasta snežinka; kosem: z neba so padale kosmine ♪
1 26 51 76 101 126 151 176 201