Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

sproten (26-50)



  1.      nèjáven  -vna -o prid. (-á) nasproten, drugačen od javnega: javne in nejavne ustanove / nejavno predvajanje filma / nejavna seja tajna, zaprta
  2.      nèkrilàt  -áta -o prid. (- -ā) nasproten, drugačen od krilatega: krilate in nekrilate žuželke; pingvini in še nekatere druge nekrilate ptice ♦ zool. v mravljišču so krilati samci in samice ter nekrilate delavke spolno nerazvite samice
  3.      nèkvášen  -a -o tudi nèkvašèn -êna -o prid. (-; - -é) nasproten, drugačen od kvašenega: kvašeno in nekvašeno testo / nekvašeni kruh
  4.      nèlôven  -vna -o prid. (-ō) nasproten, drugačen od lovnega: lovna in nelovna področja / nelovna doba / lovne in nelovne živali ♦ lov. nelovna divjad divjad, ki se po predpisih ne sme loviti
  5.      nèmateriálen  -lna -o prid. (-) nasproten, drugačen od materialnega: nematerialni svet; nematerialne dobrine / materialna in nematerialna kultura duhovna kultura / nastala je tudi velika nematerialna škoda
  6.      nèmôški  -a -o prid. (-ó) nasproten, drugačen od moškega: fant šibke, nemoške postave / ekspr.: nemoški beg, strah; nemoške solze; postalo ga je sram nemoških čustev / ekspr. neodločen, nemoški odgovor nèmôško prisl.: nemoško se skriti, zbežati
  7.      nènaklépen  -pna -o prid. (-ẹ̑) jur. nasproten, drugačen od naklepnega: nenaklepni uboj
  8.      nènaménski  -a -o prid. (-ẹ̑) nasproten, drugačen od namenskega: nenamenska uporaba sredstev ♦ fin. nenamenski krediti nènaménsko prisl.: nenamensko trošiti denar
  9.      nèpáren  -rna -o prid. (-) nasproten, drugačen od parnega: neparni organi; neparne kosti, plavuti / hiše na levi strani ceste imajo neparne številke lihemat. neparno število liho število
  10.      nèpotróšen  -šna -o prid. (-ọ̄) nasproten, drugačen od potrošnega: potrošni in nepotrošni material / potrošna in nepotrošna proizvodnja
  11.      nèprálen  -lna -o prid. (-) nasproten, drugačen od pralnega: pralno in nepralno blago
  12.      nèprijázen  -zna -o prid., nèprijáznejši (-ā) 1. ki mu manjka prijaznosti: neprijazna ženska; prodajalka je redkobesedna in neprijazna do kupcev; bil je zelo neprijazen z njo / neprijazen pogled; neprijazne besede // ekspr. neprijeten, pust: kraj se mu je zdel zelo neprijazen; stara, neprijazna hiša; bilo je neprijazno vreme / neprijazen veter hladen, mrzel / vztrajali so kljub neprijaznim razmeram težavnim 2. zastar., z dajalnikom sovražen, nasproten: neprijazni mu ljudje so se veselili njegovega neuspeha; sosed mi je neprijazen nèprijázno prisl.: neprijazno se držati, gledati, odgovoriti
  13.      nèproizvóden  -dna -o prid. (-ọ̄) nasproten, drugačen od proizvodnega: proizvodne in tako imenovane neproizvodne dejavnosti / neproizvodna zemljišča ki niso primerna, porabna za obdelovanjeekon. neproizvodno delo delo, ki ne ustvarja materialnih dobrin; delo, ki ne ustvarja presežne vrednosti
  14.      nèradodáren  -rna -o prid. (-ā) nasproten, drugačen od radodarnega: to je varčen in neradodaren človek / ekspr. skopa, neradodarna zemlja nerodovitna, slaba
  15.      nèráven  -vna -o prid. (-á) 1. nasproten, drugačen od ravnega: neravna črta; hiše so stale v neravni vrsti / tam je neraven svet; neravna tla / neraven strop hrapavmin. neravni prelom prelom, pri katerem ploskev zaradi različne debeline posameznih zrn ni ravna 2. zastar. neenak, neenakovreden: zavedal se je, da mu je neraven 3. zastar. lih, neparen: ravne in neravne hišne številke
  16.      nèslán  -a -o prid. (- -á) nasproten, drugačen od slanega: slana in neslana jezera
  17.      nèváren  -rna -o prid. (-ā) nasproten, drugačen od varnega, zavarovanega: varne in nevarne poti / nevarna blagajna
  18.      nèzapovédan  -a -o prid. (-ẹ̑) rel. nasproten, drugačen od zapovedanega: nezapovedani prazniki
  19.      nèžénski  -a -o prid. (-ẹ́) nasproten, drugačen od ženskega: imela je izredno, nežensko moč / imeti neženske roke / njeno nežensko vedenje nèžénsko prisl.: ima nežensko zveneč glas; sam.: nekaj neženskega je na njej
  20.      nèžív  -a -o prid. (- -í) 1. nasproten, drugačen od živega: nežive sestavine, snovi, stvari / živa in neživa narava voda, zemlja, zrak, nebesna telesa // knjiž. tak, kot bi bil mrtev: bose noge so nežive počivale v travi; stal je prikovan v tla, kot neživ 2. ki je brez izrazitih potez, značilnosti: osebe v romanu so nežive / hladen, neživ glas / kulturno neživ čas nèžívo prisl.: neživo opisovati kaj; sam.: samostalniki, ki označujejo neživo; razvoj živega iz neživega
  21.      ónkrajen  tudi ónkrájen -jna -o prid. (ọ̑; ọ̑-) 1. knjiž., redko onstranski: onkrajni svet 2. star. drugi, nasproten: strel se razlega po skalovju onkrajnega brega
  22.      pervêrzen  -zna -o prid. () ki je nasproten naravnim zakonom, družbenim normam, zlasti na področju spolnosti, nenaraven: perverzne želje; perverzno dejanje, vedenje; ob prizorih mučenja je čutil perverzno zadovoljstvo / perverzen izraz; poslušati perverzne zgodbe / perverzna spolnost // ki ravna, doživlja nasprotno naravnim zakonom, družbenim normam, zlasti na področju spolnosti: perverzen človek, pohotnež / ekspr. ne bodi tako perverzna
  23.      prótidélec  -lca m (ọ̑-ẹ̄) fiz. osnovni delec, ki ima enako maso, a nasproten električni naboj; antidelec: odkriti nov protidelec
  24.      protíven  -vna -o prid. () star. nasproten, nasprotujoč: protivna sila, stranka / biti komu protiven nasprotovati komulingv. protivni vezniki; protivno priredje priredje, v katerem je drugi del v vsebinskem nasprotju s prvim
  25.      uporabíti  in uporábiti -im dov. ( á) 1. narediti, da kaj opravi določeno delo, nalogo in s tem zadovolji potrebe koga: papirnato embalažo lahko uporabite le enkrat; če ste kupljeni predmet uporabili, ga v trgovini ne sprejmejo nazaj / v zadnji vojni so dvakrat uporabili atomsko bombo jo vrgli; policija je uporabila orožje streljala; smem uporabiti vaš telefon sporočiti kaj po vašem telefonu; uporabiti pravilo ravnati se po njem; tega zakona v praksi še niso uporabili // narediti, da kaj prinese koristi, da rezultate: koristno uporabiti odpadke; narediti načrt, kako uporabiti odpadno vročo vodo; naloženi denar je treba uporabiti / uporabiti tuje izkušnje, znanje 2. narediti, da je kaj pripomoček pri kakem opravilu, dejavnosti: pri vlomu je uporabil različno orodje; uporabil je palico, da bi dosegel okno // narediti, da je kaj sredstvo za dosego česa: uporabil je prijazen nasmešek, da bi jo pridobil; uporabil je svoj vpliv za njegovo izvolitev / uporabiti proti kršitelju z zakonom določene ukrepe / uporabil je vsako priliko, da ga je obiskal izrabil, porabil; uporabil je njegovo slabost izkoristil, zlorabil / uporabiti kaj v korist, škodo koga 3. narediti, da kaj nastopi v sporočilu: v pogovoru je večkrat uporabil kako narečno besedo; uporabiti citat / uporabiti ločilo 4. v zvezi z za narediti, da je kaj sredstvo za izdelavo, pridobivanje česa: uporabiti kamenje za skalnjak; uporabiti moko za kruh // z glagolskim samostalnikom izraža, da je kaj predmet dejavnosti, kot jo določa samostalnik: uporabiti konja za jahanje; uporabiti letališče za pristajanje športnih letal // z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom, v zvezi z za, kot izraža, da je kaj namenjeno za to, kar določa samostalnik: uporabil ga je za kurirja, kot odposlanca; vsako malenkost uporabi za izgovor; uporabiti kaj kot dokaz ● publ. uporabiti prave prijeme pri kom pravilno ravnati s kom; ekspr. uporabiti otroka proti očetu pridobiti ga, da je njemu nasproten; ekspr. uporabiti zakonito pot za dosego pravice zakonito si prizadevati zanjo; ekspr. uporabiti koga za ščit s kom zavarovati sebe uporábljen -a -o: uporabljeni predmeti; seznam uporabljene literature; večkrat uporabljeno olje

   1 26 51  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA