Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

sprevideti (4)

1.      sprevídeti  -im tudi izprevídeti -im dov. (í ȋ) spoznati, dojeti: sprevideti napako, potrebo; sprevidel je, da ni prav storil; sprevidel je, kako malo ve ♪
2.      brezmíselnost  -i [sǝl] ž (ȋ) knjiž., redko lastnost, značilnost brezmiselnega: sprevideti brezmiselnost svojega početja / to ni več lahkomiselnost, to je brezmiselnost ♪
3.      izprevideti  ipd. gl. sprevideti ipd. ♪
4.      sprevídenje  -a s (ȋ) glagolnik od sprevideti: sprevidenje problema ♪