Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

spod (79-103)



  1.      spodŕkniti  -em dov.) redko spodrsniti: spodrknil je in padel; brezoseb. na parketu mu je spodrknilo
  2.      spodrkováti  -újem nedov.) redko spodrsavati: kar naprej so spodrkovali; brezoseb. na travnatem pobočju spodrkuje
  3.      spodŕs  -a m () knjiž. spodrsljaj, napaka: v prevodu je nekaj spodrsov
  4.      spodrsávanje  -a s () glagolnik od spodrsavati: spodrsavanje na ledu, gladkih tleh; spodrsavanje in spotikanje / spodrsavanje dleta na suhem lesu
  5.      spodrsávati  -am nedov. () 1. pri premikanju po gladki, spolzki podlagi prihajati v nevarnost padca: konji so začeli spodrsavati; ljudje spodrsavajo po blatu; brezoseb.: navezati so si morali dereze, da jim ni spodrsavalo; na poledenelem pločniku, v čevljih z gladkim podplatom rado spodrsava drsi 2. ob dotiku z gladko, spolzko podlago večkrat za krajši čas spremeniti navadni položaj, smer premikanja: bose noge so ji spodrsavale na mokri travi / korak mu spodrsava / ker je les pretrd, žaga spodrsava
  6.      spodŕsek  -ska m () knjiž. spodrsljaj, napaka: v prevodu je precej spodrskov; kljub nekaterim spodrskom je prireditev uspela
  7.      spodrséti  -ím dov. (ẹ́ í) redko spodrsniti: pred hišo je spodrsel in padel
  8.      spodrsévati  -am nedov. (ẹ́) redko spodrsavati: na mokri cesti spodrseva
  9.      spodrsljáj  -a m () 1. napaka, ki ne nastane zaradi neznanja, ampak zaradi trenutne raztresenosti, površnosti: govorniku se je primerilo nekaj spodrsljajev; v prevodu je precej spodrsljajev / dramaturški, jezikovni, pravopisni spodrsljaji; odpraviti tehnične spodrsljaje // manjša napaka, neuspeh: to je že sedmi spodrsljaj pri desetih poskusih; spodrsljaj na tekmovanju 2. dejanje, ravnanje, ki je v nasprotju z družabnimi normami: narediti, ekspr. zagrešiti spodrsljaj; pri predstavljanju je prišlo do neljubega spodrsljaja; opravičiti se za spodrsljaj / moralni spodrsljaj
  10.      spodrsljív  -a -o prid. ( í) ki zaradi gladkosti, spolzkosti povzroča pri premikanju nevarnost padca: pot je bila zelo spodrsljiva; spodrsljiva tla; pren. ta teorija je nekoliko spodrsljiva; knjiga je zašla na spodrsljivo področje
  11.      spodŕsniti  -em dov.) 1. pri premikanju po gladki, spolzki podlagi priti v nevarnost padca: na poledeneli cesti je spodrsnila in si izvinila nogo; nar. na mokri skali se je spodrsnil; brezoseb.: spodrsnilo mu je, pa se je še ujel; na ledu, parketu, rosni travi rado spodrsne 2. ob dotiku z gladko, spolzko podlago za krajši čas spremeniti navadni položaj, smer premikanja: noga mu je spodrsnila na politih tleh / nož mu je spodrsnil 3. brezoseb., ekspr. ne dati (pričakovanega) uspeha, rezultata: od kupčije si je veliko obetal, pa mu je spodrsnilo / pri maturi mu je spodrsnilo je padel
  12.      spodrsováti  -újem nedov.) spodrsavati: čevlji spodrsujejo na mokrih skalah; brezoseb. na ledu spodrsuje
  13.      spodsekati  ipd. gl. izpodsekati ipd.
  14.      spodsúti se  -sújem se dov., spodsúl se in spodsùl se (ú ) nar. z usipanjem a) se poškodovati, uničiti: stena, strop se spodsuje b) se napolniti: rov se je spodsul
  15.      spodvézati  in spodvezáti -véžem tudi izpodvézati in izpodvezáti -véžem dov. (ẹ́ á ẹ́) z vezanjem spodaj a) skrajšati: spodvezati krilo, predpasnik b) stisniti: spodvezati bradavico / spodvezati žilo ◊ navt. spodvezati jadro delno ga zviti, da je krajše spodvézan tudi izpodvézan -a -o: spodvezana obleka; spodvezana žila; bila je bosa in visoko spodvezana
  16.      spodvíhati  -am dov. (í) z vihanjem spraviti pod kaj: pes je spodvihal rep; spodvihati rob krila / spodvihati ustnice spodvíhan -a -o: poravnal si je spodvihano suknjo; spodvihane ustnice
  17.      spodvihávati  -am nedov. () spodvihovati: spodvihavati rob krila
  18.      spodvíhek  -hka m () del prevleke za blazine, ki se zaviha, zapogne: prevleke so brez gumbov, imajo pa visok spodvihek
  19.      spodvíhniti  -em dov.) z zavihom spraviti pod kaj: spodvihniti rjuho pod žimnico / spodvihniti ustnico
  20.      spodvihováti  -újem nedov.) večkrat spodvihati: ves čas je spodvihovala ustnice; spodvihovati si brke
  21.      spodvíti  -víjem dov. (í) z zvijanjem spraviti pod kaj: spodviti podlogo, rob; spodviti rjuho pod žimnico / spodviti odejo / pes spodvije rep; spodviti noge / spodvil je spodnjo ustnico spodvít -a -o: mačka s spodvitim repom; sedeti na spodvitih nogah
  22.      spodvráčati se  -am se nedov.) pri hoji upogibajoč se spodaj obračati se na stran: peta se ji spodvrača / v čevljih z visokimi petami se ji spodvračajo noge
  23.      spodžagati  gl. izpodžagati
  24.      spodžgáti  -žgèm dov., spodžgál (á ) knjiž., ekspr. 1. spodbuditi, navdušiti: članek ga je zelo spodžgal; spodžgati koga k delu / spodžgali so ga zoper očeta nahujskali, naščuvali 2. povzročiti, vzbuditi: želja po maščevanju mu je spodžgala pogum
  25.      spodžígati  -am nedov. ( ) knjiž., ekspr. 1. spodbujati, navduševati: njegove besede so jih spodžigale 2. povzročati, vzbujati: sovraštvo spodžiga zločine

   1 4 29 54 79 104 129 154 179 204  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA