Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

spod (1.179-1.203)


  1.      napúhniti  -em dov. (ú ȗ) ekspr. 1. napihniti, napeti: veter je napuhnil jadra 2. narediti koga domišljavega, prevzetnega: številni uspehi so ga napuhnili; zaradi te pohvale se je še bolj napuhnil napúhnjen -a -o: napuhnjen gospod; postavil se je v svojo neposnemljivo napuhnjeno držo ♪
  2.      naráva  -e ž (ȃ) 1. od človeka neodvisni predmetni svet in sile, ki v njem delujejo: opazovati, raziskovati naravo in njene pojave; nekatere elemente najdemo v naravi proste; upoštevati zakonitosti v razvoju narave; zakoni narave; nauk o naravi; ekspr. človekov boj z naravo / spomladi se vsa narava prebuja; jesenska narava / neživa voda, zemlja, zrak, nebesna telesa, živa narava živali, rastline, človek // nav. ekspr. ta svet kot ustvarjalec, vir česa: preživljali so se s tem, kar jim je dala narava; narava mu je podarila same lepe lastnosti; čuda narave; te čeri in soteske so delo narave; vznes. darovi matere narave; naravni gozd je enkratna biološka mojstrovina narave 2. del zemeljske površine, ki ga človek še ni bistveno spremenil: kvariti, spreminjati naravo; otroci naj bodo čimveč v naravi; divja, nedotaknjena narava; lepote narave; ljubitelj narave; izlet v naravo; urediti si prostor za bivanje v naravi / spomenik se lepo vrašča v naravo v naravno okolje / ekspr. v mestu je vse izumetničeno, na kmetih pa še gospoduje narava; uživati naravo / slikati naravo; pesnik jemlje prispodobe iz narave 3. kar označuje, loči kaj od drugega: značilnosti človeške narave / opredeliti naravo poezije; preiskati naravo virusov / prodreti v naravo stvari // kar označuje, loči kaj od drugega v okviru iste vrste: govoriti o naravi določene bolezni; upoštevati naravo dela; ugotoviti naravo poškodbe / z oslabljenim pomenom: predavanje je bilo bolj informativne narave; vzrok za spor je politične narave 4. navadno s prilastkom skupek človekovih lastnosti, iz katerih izhaja njegovo ravnanje: bila sta različne narave; ekspr. pokazal je svojo pravo naravo / biti dobre, nasilne, razdražljive narave / po naravi je blag, miroljuben; to je v njegovi naravi / ekspr. on je umetniška narava 5. navadno s prilastkom skupek zlasti telesnih lastnosti, značilnosti človeka: zaradi svoje narave je zmogel tak napor; biti močne, slabotne narave; imeti trdno, ekspr. železno naravo ● ekspr. igra narave nenavaden, izjemen pojav v naravi; plačati v naravi ne z denarjem; dajatev v naravi v pridelkih; preg. volk dlako menja, a narave nikdar človek ne more zatajiti svojega bistva ◊ filoz. filozofija narave filozofska disciplina, ki raziskuje zakone narave s filozofskega stališča; šol. spoznavanje narave in družbe učni predmet o tem v osnovni šoli; šola v naravi večdnevno bivanje zunaj kraja šole, namenjeno pouku nekaterih predmetov in spoznavanju narave ♪
  3.      narepénčiti se  -im se dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. zaradi vznemirjenja se postaviti v napeto, pokončno držo, našopiriti perje, naježiti dlako: maček, petelin se je narepenčil / ekspr. če mu je kdo kaj ukazal, se je narepenčil 2. ekspr. postati domišljav, prevzeten: kako se je narepenčil, gospodar bi rad postal ♪
  4.      národ  -a stil. -óda m (á, ọ́) 1. skupnost ljudi, navadno na določenem ozemlju, ki so zgodovinsko, jezikovno, kulturno, gospodarsko povezani in imajo skupno zavest: ljudstvo se je izoblikovalo v narod; izkoriščani, neodvisni narodi / češki, slovenski narod; evropski, jugoslovanski narodi / postali smo svoboden narod s svojo državo; vezi manjšine z matičnim narodom; pravica narodov do samoodločbe / Smrt fašizmu — svobodo narodu med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 pozdrav udeležencev narodnoosvobodilnega boja; zaključek uradnih dopisov; Osvobodilna fronta (slovenskega naroda) slovenska narodnoosvobodilna organizacija, ustanovljena 27. aprila 1941 // s prilastkom taka skupnost, za katero je značilna kaka dejavnost: Grki so pomorski narod / ekspr.: narod hlapcev, poštenjakov; narod pesnikov in mislecev // skupnost ljudi, ki jih druži skupen izvor, skupna preteklost, podoben jezik, običaji; ljudstvo: vpadi barbarskih narodov / nomadski, pastirski narodi / preseljevanje narodov v 6. stoletju 2. v nekaterih družbenih ureditvah večinski, zlasti socialno nižji družbeni sloji: narod je trpel lakoto, mogočniki pa so se zabavali; pesmi je nabral med narodom / izrazi so vzeti iz naroda / nizki, preprosti narod 3. ed., nižje pog. ljudje, ljudstvo: poglej, koliko naroda je prišlo / tepla sta se, narod pa se je zabaval gledalci, opazovalci 4. publ. država: odnosi med narodi ● Organizacija združenih narodov organizacija velike večine držav, katere cilj je krepiti sodelovanje med narodi in ohraniti mir na svetu; ekspr. staro Avstrijo so imenovali ječo narodov državo, v kateri so nekateri narodi zatirani; publ. pomlad narodov leto 1848 v stari Avstriji, ko so nenemški narodi zahtevali svoje narodne pravice; publ. vrata narodov naravni prehodi med gorovji, skozi katere so potovala ljudstva, zlasti iz Azije v Evropo; red zaslug za narod z zlato zvezdo visoko jugoslovansko odlikovanje za družbenopolitične in vojaške zasluge ◊ antr. hamitski, semitski narodi; jur. zbor narodov od 1953 do 1974 zbor (zvezne skupščine) za varstvo enakopravnosti narodov Jugoslavije; zgod. Društvo narodov po prvi svetovni vojni ustanovljena organizacija večjega števila držav, katere cilj je bil krepiti sodelovanje med narodi in ohraniti mir na svetu ♪
  5.      národen  -dna -o prid. (á) 1. nanašajoč se na narod: a) njihov narodni obstoj je ogrožen; narodne meje; narodno ozemlje / narodni buditelj, voditelj; narodni izdajalec / slovenska narodna himna, zastava / narodna nesreča, sramota; narodna osvoboditev / svet za narodno obrambo / narodni muzej; narodno in pokrajinsko gledališče / Narodna galerija; Narodna in univerzitetna knjižnica; od 1894 do 1918 Narodna napredna stranka b) narodni boji v 19. stoletju; narodni praznik; voditi narodno politiko; boriti se za narodne pravice / biti vzgojen v narodnem duhu; narodni ponos; narodna zavest c) pouk v narodnem jeziku v materinščini; narodna cerkev cerkvenopravno samostojna cerkev pripadnikov določenega naroda; narodna država država, katere prebivalci so (v veliki večini) pripadniki določenega naroda in imajo vse pravice; narodna jed jed, značilna za kak narod, kako področje; narodna manjšina; narodno vprašanje vprašanje obstoja, svobode, razvoja kakega naroda 2. navadno v povedni rabi narodno zaveden: zlasti nižja inteligenca je bila narodna 3. ljudski: narodni običaji / narodne pesmi, pripovedke; narodno blago / godci in drugi narodni umetniki / narodna noša obleka iz krajev nekdanje ljudske noše, zlasti za okras prireditev; narodne vezenine; narodno-zabavna glasba zabavna glasba, ki posnema ljudsko glasbo / pisal je narodne igre / narodna prosveta ● narodni heroj kdor ima red narodnega heroja; red narodnega heroja visoko jugoslovansko odlikovanje, ki se podeli za izredno junaška dejanja v boju s sovražnikom; narodni park večje, pretežno prvobitno pokrajinsko območje posebne naravne lepote z znamenitostmi, ki imajo izjemen narodni, kulturni pomen; Narodna banka Jugoslavije centralna (emisijska) banka Socialistične federativne republike Jugoslavije; knjiž. njegove pesmi so postale narodna lastnina pozna, ceni jih ves narod; na osvobojenem ozemlju se je formirala narodna oblast oblast narodnoosvobodilnih odborov; narodno vozilo glede na uporabnost, ceno najbolj pogosto vozilo v državi; ljudsko vozilo ◊ ekon. narodni dohodek novo ustvarjena vrednost v družbenopolitični skupnosti v določenem razdobju, izražena v denarju; narodno gospodarstvo gospodarstvo določene države; zgod. narodni davek davek, ki so ga zavedni Slovenci prostovoljno dajali Osvobodilni fronti (slovenskega naroda) med narodnoosvobodilnim bojem; (narodni) radikal pristaš Tavčarjeve in Hribarjeve, narodno odločnejše frakcije v kranjskem deželnem zboru v osemdesetih letih 19. stoletja; Narodni svet najvišji politični organ, ki so ga sestavljali zastopniki slovenskih strank, ustanovljen avgusta 1918; narodna garda v francoski revoluciji ustanovljene oborožene enote pristašev revolucije; iz meščanov sestavljene oborožene enote za ohranitev reda in miru na Slovenskem leta 1848; narodna straža v revoluciji 1848 oborožene enote pristašev revolucije na Slovenskem; ob razpadu Avstro-Ogrske pomožne krajevne enote za ohranitev reda in miru na Slovenskem národno prisl.: narodno mešano ozemlje; narodno mlačen, zaveden človek; sam.: biti navdušen za narodno ♪
  6.      naséljenec  -nca m (ẹ́) kdor se naseli na kakem nenaseljenem, redko naseljenem področju: naseljenci so gojili govedo in krčili gozdove; izgnali so tuje naseljence; prvi naseljenec si je postavil kočo ob reki / z novimi naseljenci se je mesto gospodarsko zelo okrepilo ♦ agr. naseljenci mikroorganizmi, ki živijo v mleku ♪
  7.      nasledíti  -ím dov., naslédi in naslêdi; naslédil (ȋ í) 1. knjiž. neposredno po kom drugem prevzeti njegov položaj, funkcijo; zamenjati, slediti: ne ve se, kdo bo nasledil kralja, mojstra, predsednika / naslediti koga na vodilnem mestu / po očetu je nasledil urejeno gospodarstvo 2. publ. priti glede na prostor, čas, vrstni red neposredno po čem drugem: uničene freske je nasledil mozaik / pohvalo je nasledila še večja prizadevnost 3. knjiž., redko podedovati: naslediti očetovo premoženje / barvo oči je nasledila po materi ◊ jur. neposredno po kom drugem pridobiti njegovo premoženje ali določene pravice ♪
  8.      naslónjenost  -i ž (ọ́) lastnost, stanje naslonjenega: zaradi naslonjenosti se je deska ukrivila / publ. gospodarska naslonjenost podeželja na mesta / naslonjenost filma na literarno predlogo ♪
  9.      nasplòh  prisl. (ȍ) 1. izraža splošno veljavnost povedanega: kažipot je nasploh tam, kjer je križišče; otrokom nasploh marsikaj spregledajo / knjige berejo redki in nasploh mlajši; to so nasploh znane besede // izraža približno ocenitev, ocenjevanje: kaj mislite nasploh, načelno o tem / ne poznam ga, samo nasploh vem, da je priljubljen / letošnja letina, nasploh rečeno, zaostaja za lansko 2. izraža veljavnost za celoto v primerjavi z njenimi deli; sploh: pred očmi mu ni posameznik, ampak človek nasploh; govori o gospodarstvu nasploh in še posebej o kmetijstvu / gre za prepoved zbiranja večjih skupin in nasploh ♪
  10.      nastájati  -am nedov. (ā) nav. 3. os. izraža začenjanje, začetek obstajanja, bivanja: v tistem obdobju so nastajale nove države / denarni fondi nastajajo iz različnih virov; pri takem ravnanju nastaja velika škoda / dan nastaja dani se / publ. nastaja vprašanje, če je taka rešitev res najboljša je vprašanje ♦ meteor. nastaja področje visokega zračnega pritiska // s prislovnim določilom izraža, da prihaja kaj iz česa kot rezultat določenega procesa, dogajanja: kosti nastajajo iz hrustanca; snovi, ki nastajajo pri vrenju; klorofil nastaja pod vplivom svetlobe / pod kiparjevimi rokami nastaja umetnina / publ.: zaradi njegove odločitve že nastajajo težave; z reorganizacijo gospodarstva so nastajale velike spremembe nastajajóč -a -e: nastajajoč dan; nastajajoče države; nastajajoča škoda; nastajajoča umetnina ♪
  11.      nastopíti  in nastópiti -im dov. (ȋ ọ́ ọ̑) 1. prikazati kaj naučenega v strnjenem sporedu pred občinstvom: nastopili so vsi učenci; na prireditvi so nastopili znani umetniki / nastopiti z vajami na orodju / pog. nastopiti na radiu, televiziji / nastopiti v vlogi Hamleta // biti dejavno navzoč na športni, kulturni prireditvi: naša reprezentanca bo nastopila na olimpiadi; nastopiti na festivalu zabavne glasbe / nastopiti za državno reprezentanco 2. navadno s prislovnim določilom javno, pred občinstvom prikazati mnenje, stališče: nastopiti na kongresu; na volitvah je nastopilo več strank; nastopiti s svojimi predlogi; avtoritativno nastopiti / knjiž. nastopiti v obrambo domovine / nastopiti proti rasni diskriminaciji // v zvezi s kot opraviti kako funkcijo: nastopiti kot branilec, priča / ekspr. pred gosti je nastopila kot prava dama 3. nav. ekspr. izraža začenjanje a) obstajanja, stanja: po nekaj dneh je nastopila kriza; megla, odjuga nastopi / smrt je nastopila zaradi strela v sence / knjiž.: nastopili so deževni dnevi so se začeli; nastopila je noč znočilo se je; ni še nastopil pravi čas prišel b) z glagolskim samostalnikom opravljanja dela, dejavnosti: nastopiti službo; elipt. nastopil je prvega začel delati, hoditi v službo / nastopiti dopust / nastopiti delo / svojo umetniško pot je nastopil na podeželskem odru ● zastar. sin je nastopil gospodarstvo (po očetu) prevzel, nasledil; zastar. nastopil je šestnajsto leto stopil je v šestnajsto leto ◊ jur. nastopiti kazen; šol. nastopiti v razredu imeti nastop nastopívši zastar.: prvič nastopivši na odru, je doživel velik aplavz; nastopivši mraz je napravil veliko škode ♪
  12.      nasvèt  -éta m (ȅ ẹ́) 1. kar pojasnjuje ali svetuje, kako naj kdo, zlasti v neprijetnem, neugodnem položaju, ravna, dela: poslušati, upoštevati, zanemarjati nasvete; prositi, vprašati za nasvet; naredil je po njegovem nasvetu; pomagati z nasveti; dober, prijateljski nasvet / dati, dobiti nasvet / publ. iskati nasvet pri zdravniku iti k zdravniku / v reviji je tudi precej praktičnih nasvetov za gospodinje / pravni, strokovni nasveti 2. zastar. predlog: večina je odobrila njegov nasvet ♪
  13.      naturálen  -lna -o prid. (ȃ) knjiž. ki se daje, dobiva v blagu: naturalni prejemki, prispevki; naturalna dajatev / naturalna preskrba ◊ ekon. naturalni denar blago, ki služi kot plačilno sredstvo; naturalna menjava neposredna menjava blaga za blago; naturalno gospodarstvo gospodarstvo, v katerem se ne uporablja denar; gospodarstvo, za katero je značilno, da proizvaja samo za lastno uporabo, ne za tržišče; jur. naturalno stanovanje nekdaj stanovanje, ki nadomešča del plače ♪
  14.      naučíti  -ím dov., naúčil (ȋ í) 1. s posredovanjem znanja povzročiti sposobnost za opravljanje določenega dela, dejavnosti: naučiti koga brati, pisati, šofirati; naučiti učence dobro recitirati; učitelj jih je veliko naučil / skušal ga je naučiti misliti / naučiti matematiko, zgodovino 2. s spodbujanjem, opozarjanjem povzročiti, da kdo pridobi določeno pozitivno lastnost: naučiti koga lepega vedenja, vljudnosti; naučiti otroke na red / naučil je psa, da mirno počaka ● ekspr. življenje človeka marsičesa nauči čim starejši je človek, tem bolj je pameten, preudaren; šalj. naučiti koga kozjih molitvic s strogostjo, kaznimi navaditi koga prav ravnati, delati; ekspr. naučiti koga pameti navaditi pametno misliti, ravnati naučíti se s sprejemanjem znanja postati sposoben za opravljanje določenega dela, dejavnosti: naučiti se brati; jezika se je naučil iz knjig; v mestu se je naučila kuhanja / od profesorja se je marsikaj naučil // z učenjem doseči znanje, razumevanje česa: naučiti se lekcijo, pesem, slovnična pravila; naučiti se na pamet; naučiti se vse za šolo ● preg. kar se Janezek nauči, to Janez zna kar se človek navadi delati, početi v mladosti, to mu ostane tudi v zrelih letih naučèn -êna -o: naučen govor; naučena lekcija; naučen je na disciplino; odgovarjal je, kot bi bil naučen ♪
  15.      naváditi  -im dov. (á ȃ) 1. z nedoločnikom ali glagolskim samostalnikom z vajo, ponavljanjem narediti, da kdo zna, je sposoben opravljati določeno delo: otroke je navadila kuhanja in šivanja; v šoli se je navadil brati, pisati; navaditi se plavati / navaditi koga pospraviti knjige / vola navaditi voziti / jezika se je že toliko navadil, da se lahko sporazumeva naučil / psa moramo navaditi, da pride na klic / navadil ga je misliti / prijatelji so ga navadili piti 2. povzročiti, da je kdo sposoben prilagoditi se določenemu stanju, okolju: navaditi koga na mraz, močno svetlobo; navaditi se nove okolice, samote; navadil se je trpeti; navaditi se na ropot / ne morem se ga navaditi; sčasoma sta se navadila drug (na) drugega // s spodbujanjem, opozarjanjem povzročiti, da kdo pridobi določeno pozitivno lastnost: navaditi koga čistoče; kmalu ga je navadil na red naváditi se s ponavljanjem kakega dejanja, dela priti v stanje, ko postane to potreba, navada: navaditi se kaditi; navaditi se na mamila, pijačo navájen -a -o: navajen je dela, trpljenja; vsega hudega navajen človek; navajen sem poti, zato bom šel naprej poznam pot; tega smo že navajeni; navajen je, da hodi sam; navajeni so čakati; navajen je na mraz, podnebje ♪
  16.      navájati 2 -am nedov. (ā) 1. z nedoločnikom ali glagolskim samostalnikom z vajo, ponavljanjem delati, da kdo zna, je sposoben opravljati določeno delo: dekleta so navajali gospodinjskih del / vole navajati voziti 2. povzročati, da je kdo sposoben prilagoditi se določenemu stanju, okolju: navajati koga na mraz, močno svetlobo; navajati se na življenje v mestu; počasi se navaja na svojo usodo // s spodbujanjem, opozarjanjem povzročati, da kdo pridobi določeno lastnost: navajati mladino k samostojnosti; navajati otroke na red / z zgledom je navajal sina k resnicoljubnosti ♪
  17.      navijáč  -a m (á) 1. šport. kdor ob tekmah s klici, ploskanjem spodbuja eno izmed moštev ali posameznega tekmovalca: navijači so navduševali domače moštvo; hokejski, nogometni navijači // ekspr. (navdušen) privrženec: bil je najdelavnejši navijač v njihovem društvu 2. majhna, preprosta priprava valjaste oblike za navijanje, kodranje las; navijalka: naviti lase na navijače / navijači za lase ♪
  18.      navíjati  -am nedov. (í) 1. delati, da pride kaka podolgovata upogljiva stvar večkrat okrog česa: navijati vrv, žico; rahlo, trdno navijati; navijati na klobčič / navijati lase na navijalke; preja se navija na valj 2. delati prožno pripravo napeto, navadno z vrtenjem, obračanjem ključa: navijati pero, vzmet // dajati s tem določeni pripravi energijo za delovanje: navijati uro; priprava se navija avtomatično 3. pog. naravnavati zvočno pripravo na (razmeroma) veliko jakost: navija radio, da kar hrešči / ekspr. kar naprej navija gramofon ga uporablja, posluša 4. ekspr., navadno v zvezi s cena zviševati, dvigati: brezobzirno navijati cene 5. ekspr. siliti, pregovarjati koga: navijala ga je, dokler ji ni vsega povedal / navijati koga z vprašanji nadlegovati 6. šport. ob tekmah s klici, ploskanjem spodbujati eno izmed moštev ali posameznega tekmovalca: navijati za domače nogometaše 7. žarg. navduševati, potegovati se za kaj: eni so navijali za izlet v gorski svet, drugi za na morje ● ekspr. navijati komu uro, ušesa kaznovati ga s potegljaji za uhelj, z zavijanjem uhlja; ekspr. zvito navijajo svoje gospodarje jih goljufajo, varajo ♪
  19.      navŕh  prisl. (ȓ) 1. izraža dodajanje: dal mu je, kolikor je zahteval in še nekaj dinarjev navrh / ekspr. že tako je bil siten, za navrh ga je pa še zob bolel // nar. potem, nato: leto navrh se je vrnil 2. nar. navzgor: postaviti zaboj s spodnjo stranjo navrh / hotel je navrh, da bi se oblekel v gornje prostore ♪
  20.      navsezádnje  prisl. (ȃ) ekspr. 1. nazadnje: po dolgem omahovanju se je navsezadnje odločil; tako dolgo ji je razlagal, da je navsezadnje razumela / zapravil je denar in navsezadnje še hišo / kar je storil, navsezadnje ni nič slabega / v medmetni rabi navsezadnje, kaj mi je mar za ljudi izraža malomarno zavrnitev 2. izraža omejevanje: navsezadnje tudi on ni brez napak; upoštevati je treba politične, gospodarske in navsezadnje tudi kulturne razmere ● ekspr. navsezadnje bo že povsod videl strahove izraža omalovaževanje ♪
  21.      navzdòl  [ou̯] prisl. (ȍ) izraža gibanje ali usmerjenost proti nižjemu kraju, ant. navzgor: pot gre zdaj navzgor, zdaj navzdol; spustiti se po klancu navzdol / pogled navzdol; vožnja navzdol / padla je z glavo navzdol // izraža gibanje ali usmerjenost proti nižji meri ali vrednosti: voditi družbo od zgoraj navzdol; cene od sto dinarjev navzdol ● pog. navzdol je rad oblasten nasproti nižjim po položaju; pog. s fantom gre navzdol moralno, zdravstveno postaja čedalje slabši; pog. iti z glasom navzdol začeti govoriti, peti z nižjim glasom; ekspr. pri hiši je takrat začelo iti navzdol družina, rodbina je začela gospodarsko, moralno, zdravstveno propadati; pog. zaokrožiti račun navzdol na nižjo polno številko; pog. prišli so vsi od ravnatelja navzdol ravnatelj in po položaju nižji od njega ♪
  22.      nazadovánje  -a s (ȃ) glagolnik od nazadovati: nazadovanje kmetijstva / gospodarsko, kulturno nazadovanje / nazadovanje v znanju / številčno nazadovanje prebivalstva ♪
  23.      nazadováti  -újem nedov. (á ȗ) prehajati z višje stopnje na nižjo a) glede na kakovost, pozitivne lastnosti: kmetijstvo je takrat nazadovalo / gospodarsko, kulturno nazadovati / učenci v znanju nazadujejo b) glede na količino, intenzivnost: obisk gledališča nazaduje; prebivalstvo v hribovskih predelih številčno nazaduje ♪
  24.      nazívati  -am nedov. (í) knjiž. 1. naslavljati, nagovarjati: nazivali so ga gospod, star. z gospodom 2. imenovati, reči: nazivali so ga filozof; ponekod nazivajo ta prostor hiša / nazivali so ga kar po imenu klicali ♪
  25.      nèblagóven  -vna -o prid. (ȅ-ọ̄) nasproten, drugačen od blagovnega: dohodki od neblagovnega prometa so se precej povečali; neblagovne storitve / neblagovna menjava, proizvodnja ♦ ekon. neblagovno gospodarstvo gospodarstvo, za katero je značilno, da ne proizvaja za tržišče ♪

   1.054 1.079 1.104 1.129 1.154 1.179 1.204 1.229 1.254 1.279  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA