Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

splavar (24)



  1.      splavár  in splávar -ja m (á; ) kdor splavari: splavarji so končali dolgo vožnjo / dravski, savinjski splavarji
  2.      splaváriti  -im nedov.) voziti, voditi les v obliki splavov: že od šestnajstega leta je splavaril; splavariti po Savi
  3.      splavárjenje  -a s (á) glagolnik od splavariti: ukvarjati se s splavarjenjem; splavarjenje po Dravi
  4.      splavárski  in splávarski -a -o prid. (á; ) nanašajoč se na splavarje ali splavarstvo: splavarski zaslužek; splavarski običaji / splavarski drog; splavarsko orodje
  5.      splavárstvo  in splávarstvo -a s (; ) dejavnost splavarjev: opustiti splavarstvo; zgodovina splavarstva
  6.      ák  -a m () gozd. drog z železno kljuko za plavljenje lesa: splavar se je naslonil na ak
  7.      flósar  -ja m (ọ̑) pog. splavar: savinjski flosarji
  8.      flósarski  -a -o prid. (ọ̑) pog. splavarski: pripovedoval je iz svojega flosarskega življenja / flosarski običaji ♦ tur. flosarski bal tradicionalna zabavna prireditev s splavarskim sporedom v Ljubnem ob Savinji
  9.      hálaš  -a m () žarg., pri dravskih splavarjih odsek reke, ki je viden med dvema ovinkoma: Vožnja je postajala z vsakim halašem nevarnejša (A. Ingolič)
  10.      húja  medm. () klic, pri splavarjih nehaj veslati!
  11.      kormóniš  -a m (ọ̑) pri dravskih in savinjskih splavarjih krmar (na splavu): najprej je bil splavar, nato kormoniš
  12.      krmániš  tudi krmániž -a m () žarg., pri dravskih in savinjskih splavarjih krmar (na splavu): krmaniši in drugi splavarji
  13.      lémez  -a m (ẹ̑) 1. knjiž. tram ostrešja, ki sega od slemena do kapa; škarnik, špirovec: streha se je udrla in ožgani lemezi štrlijo v zrak 2. žarg., pri dravskih splavarjih splavarsko veslo, splavarski drog: splavarji so se upirali v lemeze
  14.      običáj  -a m () 1. nav. mn., navadno s prilastkom kar se v ustaljeni obliki ponavlja (iz roda v rod) ob določeni človekovi dejavnosti, dogajanju: običaji izginjajo, obstajajo, se ohranijo; ekspr. običaji izumrejo, živijo; popisovati stare običaje / ljudski, splavarski, ženitovanjski, žetveni običaji; običaji pri pokopavanju 2. navada: prilagoditi se hišnim običajem / moralni običaji pravila, norme / poznati poslovne običaje / kršiti prometne običaje / pri nas je običaj, da govorimo o tem odkrito; pozdravil je mimoidočega, kakor je na kmetih običaj / šel sem v hribe, čeprav to ni moj običaj; ni njegov običaj, da se brani ◊ jur. pravni običaj pri katerem se je zaradi ustaljene rabe uveljavilo pravno prepričanje o njegovi obveznosti
  15.      plávec 2 -vca m () etn. kdor plavi, spušča les: plavci so vlekli hlode iz reke / v vrtince mirno zroči savinjski plavec (O. Župančič) splavar
  16.      prédnjak  in prednják -a m (ẹ̑; á) 1. nar. vzhodno kosec, ki je pri košnji prvi v vrsti: za prednjakom so se zvrstili drugi kosci 2. žarg., pri savinjskih splavarjih veslač na sprednjem delu splava
  17.      pristaníšče  -a s (í) 1. kraj, prostor ob morju, reki, jezeru, urejen za pristajanje vodnih vozil: ladje so zasidrane v pristanišču; zaliv s pristaniščem / ladja je priplula v svoje matično pristanišče; pomorsko, rečno pristanišče / hidroplansko pristanišče; splavarsko pristanišče ♦ navt. območje morja z urejeno obalo, pomoli, valobrani, ki omogočajo pristajanje, zasidranje, zavarovanje ladij 2. publ., s prilastkom letališče: letalsko pristanišče; mesto slovi po mednarodnem zračnem pristanišču
  18.      ránca  -e ž () etn. dolg ploščat splavarski čoln: splav z ranco
  19.      savínjski  -a -o prid. () nanašajoč se na Savinjo: savinjski breg / savinjski splavarji / savinjski hmelj hmelj, ki raste v Savinjski dolini / Savinjska dolina ♦ gastr. savinjski želodec želodec z nadevom iz svinjskega mesa, slanine in začimb
  20.      vêseln  -a -o [sǝl] prid. () nanašajoč se na veslo: potisniti veslo skozi veselno luknjo / veselni drog splavarsko veslo, splavarski drog
  21.      vêselnik  -a [sǝl tudi sǝ] m () nar. splavarsko veslo, splavarski drog: z močnimi rokami so vodili veselnike
  22.      vêslica  -e ž (é) nar. 1. veslu podobna priprava za pobiranje žerjavice, pepela iz peči: burkle in veslica 2. pri savinjskih splavarjih deska na splavarskem drogu
  23.      vêslo  -a s (é) na koncu v ploskev razširjen drog za poganjanje plovila z odrivanjem vode: potegniti vesla v čoln; odriniti čoln z veslom od brega; lopata, ročaj vesla / splavarsko veslo drog, ki ima na koncu pribito desko za krmarjenje; veslo z dvema lopatama; čoln na vesla / stružiti, tesati veslo ∙ ekspr. neutrudno je gonil vesla veslalnavt. list ali pero vesla širši del vesla; steblo vesla ožji del vesla med listom in ročajem
  24.      zádnjak  in zadnják -a m (; á) žarg., pri savinjskih splavarjih veslač na zadnjem delu splava: ko je prvič splavaril, je bil zadnjak




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA