Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
splavar (24)
- splavár in splávar -ja m (á; ȃ) kdor splavari: splavarji so končali dolgo vožnjo / dravski, savinjski splavarji ♪
- splaváriti -im nedov. (á ȃ) voziti, voditi les v obliki splavov: že od šestnajstega leta je splavaril; splavariti po Savi ♪
- splavárjenje -a s (á) glagolnik od splavariti: ukvarjati se s splavarjenjem; splavarjenje po Dravi ♪
- splavárski in splávarski -a -o prid. (á; ȃ) nanašajoč se na splavarje ali splavarstvo: splavarski zaslužek; splavarski običaji / splavarski drog; splavarsko orodje ♪
- splavárstvo in splávarstvo -a s (ȃ; ȃ) dejavnost splavarjev: opustiti splavarstvo; zgodovina splavarstva ♪
- ák -a m (ȃ) gozd. drog z železno kljuko za plavljenje lesa: splavar se je naslonil na ak ♪
- flósar -ja m (ọ̑) pog. splavar: savinjski flosarji ♪
- flósarski -a -o prid. (ọ̑) pog. splavarski: pripovedoval je iz svojega flosarskega življenja / flosarski običaji ♦ tur. flosarski bal tradicionalna zabavna prireditev s splavarskim sporedom v Ljubnem ob Savinji ♪
- hálaš -a m (ȃ) žarg., pri dravskih splavarjih odsek reke, ki je viden med dvema ovinkoma: Vožnja je postajala z vsakim halašem nevarnejša (A. Ingolič) ♪
- húja medm. (ȗ) klic, pri splavarjih nehaj veslati! ♪
- kormóniš -a m (ọ̑) pri dravskih in savinjskih splavarjih krmar (na splavu): najprej je bil splavar, nato kormoniš ♪
- krmániš tudi krmániž -a m (ȃ) žarg., pri dravskih in savinjskih splavarjih krmar (na splavu): krmaniši in drugi splavarji ♪
- lémez -a m (ẹ̑) 1. knjiž. tram ostrešja, ki sega od slemena do kapa; škarnik, špirovec: streha se je udrla in ožgani lemezi štrlijo v zrak 2. žarg., pri dravskih splavarjih splavarsko veslo, splavarski drog: splavarji so se upirali v lemeze ♪
- običáj -a m (ȃ) 1. nav. mn., navadno s prilastkom kar se v ustaljeni obliki ponavlja (iz roda v rod) ob določeni človekovi dejavnosti, dogajanju: običaji izginjajo, obstajajo, se ohranijo; ekspr. običaji izumrejo, živijo; popisovati stare običaje / ljudski, splavarski, ženitovanjski, žetveni običaji; običaji pri pokopavanju 2. navada: prilagoditi se hišnim običajem / moralni običaji pravila, norme / poznati poslovne običaje / kršiti prometne običaje / pri nas je običaj, da govorimo o tem odkrito; pozdravil je mimoidočega, kakor je na kmetih običaj / šel sem v hribe, čeprav to ni moj običaj; ni njegov običaj, da se brani ◊ jur. pravni običaj pri katerem se je zaradi ustaljene rabe uveljavilo pravno prepričanje o njegovi obveznosti ♪
- plávec 2 -vca m (ȃ) etn. kdor plavi, spušča les: plavci so vlekli hlode iz reke / v vrtince mirno zroči savinjski plavec (O. Župančič) splavar ♪
- prédnjak in prednják -a m (ẹ̑; á) 1. nar. vzhodno kosec, ki je pri košnji prvi v vrsti: za prednjakom so se zvrstili drugi kosci 2. žarg., pri savinjskih splavarjih veslač na sprednjem delu splava ♪
- pristaníšče -a s (í) 1. kraj, prostor ob morju, reki, jezeru, urejen za pristajanje vodnih vozil: ladje so zasidrane v pristanišču; zaliv s pristaniščem / ladja je priplula v svoje matično pristanišče; pomorsko, rečno pristanišče / hidroplansko pristanišče; splavarsko pristanišče ♦ navt. območje morja z urejeno obalo, pomoli, valobrani, ki omogočajo pristajanje, zasidranje, zavarovanje ladij 2. publ., s prilastkom letališče: letalsko pristanišče; mesto slovi po mednarodnem zračnem pristanišču ♪
- ránca -e ž (ȃ) etn. dolg ploščat splavarski čoln: splav z ranco ♪
- savínjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na Savinjo: savinjski breg / savinjski splavarji / savinjski hmelj hmelj, ki raste v Savinjski dolini / Savinjska dolina ♦ gastr. savinjski želodec želodec z nadevom iz svinjskega mesa, slanine in začimb ♪
- vêseln -a -o [sǝl] prid. (ȇ) nanašajoč se na veslo: potisniti veslo skozi veselno luknjo / veselni drog splavarsko veslo, splavarski drog ♪
- vêselnik -a [sǝl tudi sǝu̯] m (ȇ) nar. splavarsko veslo, splavarski drog: z močnimi rokami so vodili veselnike ♪
- vêslica -e ž (é) nar. 1. veslu podobna priprava za pobiranje žerjavice, pepela iz peči: burkle in veslica 2. pri savinjskih splavarjih deska na splavarskem drogu ♪
- vêslo -a s (é) na koncu v ploskev razširjen drog za poganjanje plovila z odrivanjem vode: potegniti vesla v čoln; odriniti čoln z veslom od brega; lopata, ročaj vesla / splavarsko veslo drog, ki ima na koncu pribito desko za krmarjenje; veslo z dvema lopatama; čoln na vesla / stružiti, tesati veslo ∙ ekspr. neutrudno je gonil vesla veslal ♦ navt. list ali pero vesla širši del vesla; steblo vesla ožji del vesla med listom in ročajem ♪
- zádnjak in zadnják -a m (ȃ; á) žarg., pri savinjskih splavarjih veslač na zadnjem delu splava: ko je prvič splavaril, je bil zadnjak ♪