Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

spi (82-106)



  1.      špinel  gl. spinel
  2.      špinet  gl. spinet
  3.      špirala  ipd. gl. spirala ipd.
  4.      špírit  -a m () alkohol, ki nastaja pri vrenju grozdnega in sadnega sladkorja v alkoholnih pijačah: duh po špiritu / namočiti kaj v špirit; višnje v špiritu; mazati roko s špiritom / gorilni špirit; surovi špirit neprečiščen; gorilnik na špirit na gorilni špiritžarg., šport. sodnika v špirit izraža veliko nezadovoljstvo, nesoglasje z odločitvijo športnega sodnika; pog., ekspr. po svojih nazorih je ta človek za v špirit je nesodoben, zastarelfarm. lesni špirit metanol, metilalkohol
  5.      špíriten  -tna -o prid. () nanašajoč se na špirit: segrevati nad špiritnim plamenom / špiritni gorilnik, kuhalnik gorilnik, kuhalnik na gorilni špiritkem. špiritni laki laki, topljivi v špiritu
  6.      špíritov  -a -o prid. () špiriten: špiritov plamen / špiritov gorilnik, kuhalnik
  7.      špíritovka  -e ž () knjiž. gorilnik, kuhalnik na gorilni špirit: prižgati špiritovko / špiritovka za kavo
  8.      špirituoza  gl. spirituoza
  9.      špírovec  in špérovec -vca m (í; ẹ́) tram ostrešja, ki sega od slemena do kapa: pribiti letve na špirovce; suhi, trhli špirovci
  10.      špísar  -ja m () zastar. malomeščan: tako so govorili špisarji in filistri
  11.      špitál  -a [a] m () 1. nižje pog. bólnica: zaradi rane na nogi je bila v špitalu 2. zastar. sirotišnica, ubožnica: ko so mu vsi pomrli, so ga dali v špital
  12.      špitálar  -ja m () zastar. oskrbovanec sirotišnice, ubožnice: tudi njega so sprejeli med špitalarje
  13.      špitálski  -a -o [tudi s] prid. () 1. nižje pog. bolničen, bolnišničen: špitalski oddelki 2. zastar. sirotišniški, ubožniški: sprejeti špitalskega otroka v rejo
  14.      špíža  -e ž () star. jed: v skledi je bila slaba špiža ali pa še te ni bilo
  15.      aspidístra  -e ž () vrtn. sobna rastlina z velikimi suličastimi listi, Aspidistra elatior
  16.      aspík  -a m () gastr. prečiščena, strjena juha iz telečjih kosti: mrzli aspik; postrvi v aspiku
  17.      aspirácija  -e ž (á) nav. mn., knjiž. prizadevanje za kaj; težnja, želja: uresničili so svoje politične aspiracije; visoke aspiracije; imperialistične, nacionalistične aspiracije; kulturne, umetniške aspiracije; tuje aspiracije po naši zemlji ◊ lingv. izgovor zapornikov z močnim izdihom, pridih; med. izsesavanje; vsesavanje; teh. izsesavanje vlažnega, prašnega zraka iz strojev
  18.      aspiracíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na aspiracijo: aspiracijska priprava ◊ med. aspiracijska pljučnica pljučnica zaradi vdihanih, pljučem tujih snovi
  19.      aspiránt  -a m (ā á) knjiž. kdor si prizadeva, se poteguje za kaj, navadno za službo ali naslov; kandidat, pripravnik: mlad učiteljski aspirant / aspirant za doktorski naslov / aspiranti na materialne dobrine // voj., nekdaj kdor je končal oficirsko šolo in se poteguje za oficirski čin: častniški aspirant
  20.      aspirántka  -e ž (ā) ženska oblika od aspirant
  21.      aspiráta  -e ž () lingv. s pridihom izgovorjen glas
  22.      aspirátor  -ja m () teh. priprava za izsesavanje ali vsesavanje, zlasti zraka: z aspiratorjem izsesati gnoj; z aspiratorjem čistiti žito / aspirator za čiščenje preprog
  23.      aspirín  -a m () zdravilo proti prehladu in bolečinam: proti glavobolu je jemal aspirin; škatlica aspirina / pog. vzel je dva aspirina z vodo dve tableti aspirina
  24.      aspirírati  -am nedov. in dov. () knjiž. prizadevati si, potegovati se za kaj: aspirirati na angažma, na prvo mesto ◊ med. izsesavati; vsesavati aspiríran -a -o: lingv. aspirirani glas glas, izgovorjen s pridihom
  25.      avspícija  -e ž (í) nav. mn., knjiž. 1. znamenje, ki kaže na potek dogodkov v prihodnosti: to so slabe avspicije zanj 2. redko pokroviteljstvo, varstvo: delo poteka pod predsednikovimi avspicijami

   1 7 32 57 82 107 132 157 182 207  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA