Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
spi (57-81)
- špičák -a m (á) nav. mn., pog. zelo koničast čevelj: špičaki z visoko peto ♪
- špíčast -a -o prid. (í) pog. koničast: špičast kamen; špičaste gore, skale / špičasti čevlji / špičasti komolci; imeti špičast nos; zadnje čase je špičast v obraz suh, shujšan ● pog., ekspr. ta ženska ima špičast jezik je odrezava, pikra; zastar. svileni špičasti robci obrobljeni s čipkami; pog., ekspr. za jed je zelo špičast izbirčen špíčasto prisl.: zdaj ste pa dosegli, kar ste hoteli, je rekla špičasto ♪
- špíčenje -a s (ȋ) pog. šiljenje, ostrenje: špičenje svinčnika / špičenje fižolovk ♪
- špíčiti -im nedov. (í ȋ) pog. 1. šiliti, ostriti: špičiti svinčnik z nožem / špičiti fižolovke 2. ekspr. delati kaj neprimernega, nedovoljenega: res, take grdobije špiči / to so jih špičili ♪
- špíčka -e ž (í) nav. mn., pog. čipka: spalna srajca s špičkami okoli vratu ♪
- špíčmoh -a m (í) nar. rovka: ujel je špičmoha ♪
- špijón -a m (ọ̑) vohun: biti špijon; najeti špijona / nemški špijon / gospodarski, vojaški špijon ◊ teh. špijoni snopič kovinskih lističev natančno določene debeline za merjenje širine špranj, zlasti pri strojnih napravah ♪
- špijonáža -e ž (ȃ) vohunstvo: odkriti špijonažo; bil je aretiran in obsojen zaradi špijonaže / biti v službi nemške, sovražnikove špijonaže / gospodarska, industrijska špijonaža; vojaška špijonaža ♪
- špijonážen -žna -o prid. (ȃ) vohunski: špijonažna dejavnost / špijonažna skupina / odkriti špijonažno mrežo ♪
- špijónček -čka m (ọ̑) knjiž. majhna odprtina v vhodnih vratih, navadno z vgrajeno lečo; kukalo: pogledal je skozi špijonček, kdo je zunaj ♪
- špijonírati -am nedov. (ȋ) ekspr. vohuniti, oprezovati: špijonirajo za njim / zvečer stoji za svojo hišo in špijonira ♪
- špijónka -e ž (ọ̑) vohunka: aretirati špijonko ♪
- špijónski -a -o prid. (ọ̑) vohunski: špijonska dejavnost / po vsej državi so razpredli svojo špijonsko mrežo; špijonska organizacija; špijonska radijska postaja ♪
- špík -a m (ȋ) knjiž. izrazito koničast vrh gore: visoki špiki; preplezal je nekaj sten in špikov ♪
- špíkati -am nedov. (ȋ ȋ) pog. zbadati: špikati z iglo / žena ga špika zaradi pijače ♪
- špiker ipd. gl. spiker ipd. ♪
- špíkniti -em dov. (í ȋ) pog. zbosti: s šivanko jo je špiknila v prst / večkrat ga špikne, zakaj se ne oženi ♪
- špíla -e ž (ȋ) tanka, olupljena paličica a) za spenjanje koncev črev: pripraviti špile / špila pri klobasi b) za pečenje na žerjavici: nabosti, natakniti koščke mesa, slanine na špilo ♪
- špílati -am nedov. (í) nižje pog. igrati: ves večer je špilal (na) harmoniko / rad špila karte ♪
- špíliti -im nedov. (í ȋ) spenjati konce črev s špilo: nadevati čreva z mesom in špiliti / špiliti klobase ♪
- špílja -e ž (ȋ) knjiž. votlina, jama: v špilji so bili varni pred dežjem; vhod v špiljo / skalnata špilja ♪
- špináča -e ž (á) kulturna rastlina z užitnimi listi: na vrtu gojijo kolerabo, cvetačo in špinačo; bil je zelen kot špinača / poletna, zimska špinača ♦ vrtn. novozelandska špinača s plazečimi se stebelci in manjšimi srčastimi listi // jed iz listov te rastline ali nekaterih drugih rastlin: otrok ne mara špinače; špinača iz kopriv ♪
- špináčen -čna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na špinačo: špinačni listi / špinačna juha; špinačne palačinke; špinačna voda voda, v kateri se je kuhala špinača špináčno prisl.: obleka špinačno zelene barve ♪
- špináčnica -e ž (ȃ) nav. mn., vrtn. kulturna rastlina, ki se goji zaradi listov: tudi blitva spada med špinačnice ♪
- špíncelj -clja m (í) nar. koničasto belo ali rumeno poletno jabolko: košara špincljev ♪
1 7 32 57 82 107 132 157 182 207