Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

spi (126-150)



  1.      inspiracíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na inspiracijo: osebne izkušnje so bile pesniku močen inspiracijski vir / inspiracijski šum
  2.      inspiratíven  -vna -o prid. () knjiž. ki daje inspiracijo: ta pokrajina je zelo inspirativna / inspirativna pobuda
  3.      inspirátor  -ja m () kdor da inspiracijo, navdihovalec: inspirator umetniškega dela / inspiratorji in organizatorji osvobodilnega gibanja pobudniki
  4.      inspirírati  -am dov. in nedov. () dati inspiracijo, navdihniti: pisatelja so inspirirale ideje francoske revolucije; slikarja inspirira včasih lep predmet, včasih narava; avtor se je inspiriral ob osvobodilnem boju / pesem je inspiriral dogodek iz vojne / predsednikove obiske je inspirirala želja po miru in sodelovanju dala pobudo zanje inspiríran -a -o: film je inspiriran z medvojno tragedijo v Kragujevcu; novo gibanje je bilo inspirirano od zunaj
  5.      inšpiciènt  -ênta in -énta tudi inspiciènt -ênta in -énta m ( é, ẹ́) gled. kdor vodi potek predstave, vodja predstave: nekaj let je bil inšpicient; inšpicient je dal igralcu znamenje, naj gre na oder
  6.      inšpiciêntski  in inšpiciéntski tudi inspiciêntski in inspiciéntski -a -o prid. (ē; ẹ̄) nanašajoč se na inšpiciente: inšpicientska služba / inšpicientska knjiga knjiga s popisom poteka predstave, po kateri jo inšpicient vodi
  7.      inšpicírati  -am nedov. in dov. () sistematično pregledovati, spremljati potek ali razvoj česa, zlasti določene dejavnosti; nadzorovati, nadzirati: inšpicirati finančno poslovanje podjetja; izvajanje tržnih predpisov je treba neprenehoma inšpicirati // z opazovanjem, pregledovanjem ugotavljati položaj, stanje česa: general je inšpiciral tankovski bataljon ◊ gled. inšpicirati predstavo voditi potek predstave; šol. inšpicirati pouk strokovno ugotavljati kakovost poučevanja; inšpicirati šolo strokovno ugotavljati učno in vzgojno delo šole
  8.      spis  -a m () poldrag kamen rdečkaste ali rjavkaste barve: zaponka iz jaspisa
  9.      spisen  -sna -o prid. () nanašajoč se na jaspis: jaspisni stebri / jaspisna barva
  10.      konspirácija  -e ž (á) 1. tajno, prikrito delovanje, zlasti za dosego političnega cilja: udeležiti se konspiracij; snovati konspiracijo 2. stanje, ko se prizadeva ohraniti kaj v tajnosti: zaradi nebudnosti in slabe konspiracije jim je okupator zadal velike udarce / potrebna je bila najstrožja konspiracija / delali so v veliki konspiraciji
  11.      konspiratíven  -vna -o prid. () nanašajoč se na konspiracijo: konspirativno delovanje / zbirali so se v konspirativne organizacije / konspirativno ime tajno, ilegalno konspiratívno prisl.: organizacija je delala strogo konspirativno
  12.      konspiratívnost  -i ž () lastnost, značilnost konspirativnega: konspirativnost informacij / borili so se v ilegalnosti in strogi konspirativnosti
  13.      konspirátor  -ja m () kdor tajno, prikrito deluje, zlasti za dosego političnega cilja: bil je konspirator in emisar
  14.      konspirírati  -am nedov. in dov. () 1. tajno, prikrito delovati, zlasti za dosego političnega cilja: konspirirali so proti njim / konspiriral je z okupatorjem 2. ohranjati kaj v tajnosti: konspirirati glavni štab konspiríran -a -o: konspirirane bólnice
  15.      kóntrašpijonáža  -e ž (ọ̑-) dejavnost, ki odkriva in preprečuje sovražnikovo špijonažo, protivohunstvo
  16.      našpíčiti  -im dov.) pog., ekspr. napraviti kaj neprimernega, nedovoljenega: to grdobijo ti je on našpičil; vsak dan kaj našpiči / našpičil (jih) je za tri mesece zapora ● pog. ob najmanjšem šumu je pes našpičil ušesa prisluhnil z dvignjenimi uhlji našpíčen -a -o 1. deležnik od našpičiti: našpičena grdobija 2. piker, zbadljiv: našpičen človek / ima zelo našpičen jezik // nerazpoložen, razdražljiv: kaj si danes tako našpičen / nekam našpičen je proti nji
  17.      našpíkati  -am dov. ( ) pog. napikati, nabosti: nezrela jabolka našpikamo z iglo; našpikati testo ∙ pog. našpikali so mu nekaj injekcij dali so mu jih
  18.      nèkonspiratíven  -vna -o prid. (-) ki ni konspirativen: nekonspirativno delovanje
  19.      óšpice  -pic ž mn. (ọ̄ ọ̑) nalezljiva bolezen s pegastimi izpuščaji na koži, ki se pojavlja zlasti pri otrocih: ima ošpice; virus ošpic; pren., ekspr. podjetje je otroške ošpice že prebolelo
  20.      óšpičast  -a -o prid. (ọ̄) tak kot pri ošpicah: ošpičast izpuščaj
  21.      ošpíčiti  -im dov.) pog. 1. ošiliti, priostriti: ošpičiti svinčnik / fižolovke so že ošpičili 2. ekspr. napraviti kaj neprimernega, nedovoljenega: to grdobijo ti je on ošpičil; iz hudobije sta mu jih že veliko ošpičila ošpíčen -a -o: ošpičen svinčnik ∙ ekspr. imeti ošpičen jezik biti odrezav, piker; ekspr. prišel bo, pa če bi ošpičene prekle padale z neba gotovo, zagotovo
  22.      prešpíkati  -am dov. ( ) pog. na več mestih prebosti: prešpikali so ves kup sena, pa ga niso našli; prešpikati meso s slanino pretakniti
  23.      prišpíčiti  -im dov.) pog. prišiliti, priostriti: prišpičiti konico / prišpičiti fižolovko ● pog. prišpičila je ustnice našobila prišpíčen -a -o 1. deležnik od prišpičiti: prišpičen kol 2. piker, zbadljiv: prišpičen humor // nerazpoložen, razdražljiv: danes si pa prišpičena
  24.      prótišpijonáža  -e ž (ọ̑-) knjiž. kontrašpijonaža, protivohunstvo: organizirati protišpijonažo
  25.      respirácija  -e ž (á) knjiž. dihanje: pospešena, upočasnjena respiracija

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA