Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
spi (101-125) 
- aspirántka -e ž (ā) ženska oblika od aspirant ♪
- aspiráta -e ž (ȃ) lingv. s pridihom izgovorjen glas ♪
- aspirátor -ja m (ȃ) teh. priprava za izsesavanje ali vsesavanje, zlasti zraka: z aspiratorjem izsesati gnoj; z aspiratorjem čistiti žito / aspirator za čiščenje preprog ♪
- aspirín -a m (ȋ) zdravilo proti prehladu in bolečinam: proti glavobolu je jemal aspirin; škatlica aspirina / pog. vzel je dva aspirina z vodo dve tableti aspirina ♪
- aspirírati -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. prizadevati si, potegovati se za kaj: aspirirati na angažma, na prvo mesto ◊ med. izsesavati; vsesavati aspiríran -a -o: lingv. aspirirani glas glas, izgovorjen s pridihom ♪
- avspícija -e ž (í) nav. mn., knjiž. 1. znamenje, ki kaže na potek dogodkov v prihodnosti: to so slabe avspicije zanj 2. redko pokroviteljstvo, varstvo: delo poteka pod predsednikovimi avspicijami ♪
- cêrebrospinálen -lna -o prid. (ȇ-ȃ) anat. nanašajoč se na možgane in hrbtenjačo: cerebrospinalni živci; cerebrospinalna tekočina ♪
- dekonspirácija -e ž (á) prenehanje konspiracije: zapustili so taborišče zaradi dekonspiracije ♪
- dekonspirírati -am dov. in nedov. (ȋ) povzročiti prenehanje konspiracije: zaradi premajhne pazljivosti so dekonspirirali partizansko bolnišnico ♪
- ekspirácija -e ž (á) med. iztiskavanje zraka iz pljuč pri dihanju; izdihavanje: ekspiracija in inspiracija ♪
- ekspiratóren -rna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na ekspiracijo: ekspiratorne motnje ♦ lingv. ekspiratorni glasovi glasovi, tvorjeni z izdihavanjem; ekspiratorni naglas ♪
- frontispíc -a in frontispíce -ea [druga oblika -is] m (ȋ) biblio. podoba in okraski na naslovni ali prednaslovni strani v knjigi ♪
- gospíca in góspica -e ž (í; ọ̑) zastar. gospodična: gospica se sprehaja po vrtu; nežna gospica ♪
- hospíc -a m (ȋ) 1. nekdaj hiša, v kateri dobijo prenočišče in oskrbo popotniki in romarji: prenočiti v hospicu 2. zastar. zavetišče, dom: živeti v hospicu ♪
- hospitácija -e ž (á) šol. 1. prisostvovanje pouku za pridobivanje pedagoških izkušenj: učiteljiščniki so imeli hospitacijo; pripravniki so morali pred izpitom opraviti hospitacije / medsebojne hospitacije predavateljev 2. prisostvovanje pouku, dovoljeno dijaku, ki ni redno vpisan ♪
- hospitacíjski tudi hospitácijski -a -o prid. (ȋ; á) nanašajoč se na hospitacijo: hospitacijski program / hospitacijska skupina ♪
- hospitál -a m (ȃ) 1. redko zavetišče, dom: v mestu so postavili hospital 2. redko bolniški oddelek, zlasti v zavetišču, domu: hospital v domu za onemogle 3. nekdaj hiša, v kateri dobijo prenočišče in oskrbo popotniki in romarji: prenočevati v hospitalu ♪
- hospitálen -lna -o prid. (ȃ) knjiž. bolničen, bolnišničen: hospitalno zdravljenje / hospitalni zavod bolnica ♪
- hospitalizácija -e ž (á) knjiž. sprejem koga v bolnico: skrbeti za hospitalizacijo bolnikov / skrajšati dobo hospitalizacije bivanja v bolnici ♪
- hospitalizírati -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. sprejeti koga v bolnico: hospitalizirati duševno bolnega hospitalizíran -a -o: hospitaliziran bolnik ♪
- hospitánt -a m (ā á) šol. kdor hospitira: za učno uro se je najavilo več hospitantov ♪
- hospitántka -e ž (ā) ženska oblika od hospitant ♪
- hospitántski -a -o (ā) pridevnik od hospitant: hospitantska skupina ♪
- hospitírati -am nedov. (ȋ) 1. šol. prisostvovati pouku kot hospitant: pri uri slovenščine je hospitiralo več študentov slavistike / le hospitiral je in zato ni bil izprašan 2. knjiž., redko biti navzoč kot opazovalec: na simpoziju je samo hospitiral ♪
- inspirácija -e ž (á) 1. ustvarjalna moč, domišljija, ki jo vzbuja pojav ali stvar, navdih: črpati inspiracijo iz narave; dati, dobiti, iskati inspiracijo za kaj; pisati, slikati po inspiraciji, z inspiracijo; trenutna inspiracija; trenutki, vir inspiracije; odvisen od inspiracije / publ. sklep je bil sprejet po inspiraciji odbornikov na pobudo, pod vplivom 2. med. zajemanje zraka v pljuča pri dihanju; vdihavanje: inspiracija in ekspiracija ♪
1 26 51 76 101 126 151 176 201 226 
