Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
spe (756-780)
- gróbanica -e ž (ọ̑) agr. veja, mladika (matične) rastline, ki, pokrita z zemljo, požene korenine: grobanice dobro uspevajo ♪
- gròm grôma m (ȍ ó) zelo slišen glas ob blisku: grom se razlega; v daljavi je pobliskavalo, gromov pa ni bilo slišati; bobneč, votel grom / kot kletvica: da bi te grom; grom in strela, spet je tu // ekspr. temu podoben glas: grom topov / bojni grom ♪
- grômek -mka -o prid. (ó) ekspr. glasen, hrupen: gromek glas, smeh; pozdravili so ga z gromkim vzklikanjem // knjiž. zelo velik, ogromen: po gromkem uspehu je bil pozabljen grômko prisl.: zmaga je gromko odjeknila po vsem svetu; gromko se zakrohotati ♪
- gubánica -e ž (ā) gastr. primorsko pecivo iz maslenega nevzhajanega testa: speči gubanico ♪
- gúbati -am nedov. (ū) delati gube: gubati čelo / predpasnik je gubala in spet zravnavala; hlače so se gubale mečkale / listje se guba od vročine ♪
- gúliti -im nedov., gúlila in gulíla (ú) 1. obrabljati, načenjati površino s premikanjem sem in tja po njej: poglej, kako guliš obleko na komolcih; s hrbti so gulili zid / ekspr. otrok sedi na peči in guli palec grize, sesa ∙ pog. guliti hlače po šolskih klopeh hoditi v šolo; ekspr. kar naprej guli isto obleko nosi, ima ♦ lov. jelen guli rogovje z drgnjenjem odstranjuje kosmato povrhnjico 2. slabš. izkoriščati, odirati: gulili so jih z davki; tlačane so neusmiljeno gulili gúliti se žarg., šol. učiti se mehanično, brez razumevanja: spet se guli zgodovino / ekspr. gulita se za izpit učita se, študirata ♪
- gúncati -am nedov. (ȗ) pog. gugati: valovi guncajo čolne / nikar se ne guncaj; rad se gunca na gugalnici, na stolu / pijanec se je počasi guncal po cesti ∙ nižje pog., ekspr. že spet afne gunca dela ali govori kaj šaljivega ♪
- hájkanje -a s (ȃ) glagolnik od hajkati: hajkanje je bilo brezuspešno ♪
- hájkati -am nedov. (ȃ) med narodnoosvobodilnim bojem z manjšo vojaško ali policijsko akcijo nastopati proti partizanskim enotam: policija nas je hajkala cele dneve; Italijani že spet hajkajo po Krimu hájkati se žarg. biti preganjan s takimi akcijami: že več kot tri leta se hajkamo po gozdovih ♪
- halofít -a m (ȋ) nav. mn., bot. rastline, ki uspevajo le na slanih tleh, Halofita: halofiti imajo veliko sesalno moč ♪
- hámletovski -a -o prid. (ȃ) tak kot pri Shakespearovem Hamletu: hamletovski dvom; hamletovsko vprašanje ♪
- handicap tudi hendikep -a [hêndikep] m (ȇ) šport., pri nekaterih tekmovanjih izenačenje možnosti za zmago, tako da dobi na začetku tekmovanja močnejši tekmovalec težje pogoje: pristati na handicap; tekmovati po pravilih handicapa // publ. kar spravi koga v neenak, slabši položaj: izključitev igralca je bila za naše moštvo precejšen handicap; kolektivu tovarne je kljub vsem handicapom uspelo osvojiti svetovni trg; neskl. pril.: handicap tekma, vožnja ♪
- harmoníja -e ž (ȋ) 1. ubranost, skladnost: vse, kar je v sobi, tvori prijetno harmonijo; barvna harmonija; harmonija oblike in vsebine / rušiti harmonijo v kolektivu; živeti v harmoniji 2. muz. glasbena prvina, ki temelji na sočasnih odnosih med toni: ritem, melodija in harmonija; atonalna harmonija ki ni zasnovana na tonalnosti / harmonija glasov; pren. harmonija spevov, zvokov // istočasno zvenenje najmanj treh različnih tonov; akord: molova harmonija // nauk o tem: pouk harmonije in kontrapunkta ♪
- hehé in hehè medm. (ẹ̑; ȅ) 1. posnema glas pri smejanju: spet bomo prosti, hehe 2. izraža posmeh: še kesal se boš, hehe ♪
- heliofílen -lna -o prid. (ȋ) bot. ki uspeva na soncu: heliofilne rastline ♪
- hidrofílen -lna -o prid. (ȋ) kem. ki se veže z vodo, omočljiv: hidrofilni koloid; hidrofilna gaza ♦ bot. hidrofilna rastlina rastlina, ki uspeva na mokrih tleh ♪
- hidrofít -a m (ȋ) bot. rastlina, ki uspeva v vodi; vodna rastlina ♪
- higiénik -a m (ẹ́) zdravnik specialist za higieno: specializiral se je za higienika // kdor skrbi za higieno: tovarniški higienik ♪
- higrofílen -lna -o prid. (ȋ) bot. ki uspeva na vlažnih tleh: higrofilna rastlina ♪
- higrofít -a m (ȋ) bot. rastlina, ki uspeva na vlažnih tleh: kalužnica je higrofit ♪
- higrofóben -bna -o prid. (ọ̑) bot. ki ne uspeva na vlažnih tleh: higrofobna rastlina ♪
- himalájec -jca m (ȃ) publ., ekspr. kdor se udeleži odprave na Himalajo: predavanje znanega himalajca; uspeh naših himalajcev ♪
- histórija -e ž (ọ́) 1. redko zgodovina: zanimati se za historijo 2. knjiž. zgodba: praviti, pripovedovati historije; zanimiva historija; historija o roparjih / nerad se je spominjal tiste historije s sosedom dogodka, zadeve ◊ lit. zgodovinska drama; Shakespearove komedije, historije in tragedije ♪
- híter -tra -o prid., hitréjši (í ȋ) 1. ki lahko opravi kako pot ali delo v kratkem času: jahati na hitrem konju; njega pošlji, on je zelo hiter; hitra ladja; zelo hiter; hiter kot blisk, kot veter / učenec je hiter v računanju zna hitro računati // ki ima veliko hitrost: hiter tek; hitra hoja / hiter ples; hitra in dinamična igra / hoditi s hitrimi koraki / hiter razvoj; hitra rast; hitro širjenje nalezljive bolezni; ladja za hitro plovbo / hiter način, tempo dela / publ. sprejeti zakon po hitrem postopku / hitra jetika jetika, za katero bolnik umre v kratkem času 2. opravljen v krajšem času, kot je običajen za določeno delo, opravilo: hitra peka; hitro bakrenje, strojenje; hitro prekajevanje mesa / hitri stroj 3. ki nastopi v razmeroma kratkem času: hiter uspeh; hitra pomoč je največ vredna; hitro in energično posredovanje policije / hitra sprememba temperature /
hitra smrt ● pog. je hitre jeze se hitro razjezi, razburi; pog. je hitrih nog hitro hodi; zna hitro hoditi; žarg., šport. sneg je hiter dopušča, omogoča velike hitrosti pri smučanju, sankanju; žarg., šport. tekmovalna proga je izredno hitra dopušča, omogoča zelo velike hitrosti ◊ avt. hitra cesta cesta za vozila z večjo hitrostjo; elektr. hitri elektron elektron, ki doseže znaten del svetlobne hitrosti; film. hitri hod kamere hod kamere, pri katerem je mogoče posneti od 32 do 48 slik na sekundo hítro 1. prislov od hiter: hitro govoriti, hoditi; hitro rasti; čas hitro teče; hitro kakor blisk, kot veter; kolo se vrti čedalje hitreje 2. izraža, da se dejanje zgodi brez odlašanja: povedala je, kaj se je zgodilo, in hitro odšla; hitro pošlji po voz; hitro razume; prinesi, pa hitro; hitro domov; hitro, hitro, čakajo te / ko boste opravili, se hitro hitro vrnite // izraža, da se dejanje zgodi v kratkem času: veselje je hitro minilo; hitro se
privaditi, utruditi; najhitreje opravim sam ∙ preg. dvakrat da, kdor hitro da hitra pomoč je največ vredna 3. redko v neposredni bližini; tik: pošta je hitro za voglom ◊ muz. hitro označba za hitrost izvajanja allegro hítro ko vez., v časovnih odvisnih stavkih brž ko: hitro ko prideš, se oglasi; prim. kakor hitro, nahitro ♪
- hitropŕstnik -a m (ȓ) redko kdor zna z izredno spretnostjo kak predmet skriti in ga spet pokazati; rokohitrc ♪
631 656 681 706 731 756 781 806 831 856