Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

spe (56-80)


  1.      speleo...  ali spéleo... prvi del zloženk (ẹ̑) nanašajoč se na podzemeljske, kraške jame: speleobiološki, speleolog, speleomorfologija ♪
  2.      speleológ  -a m (ọ̑) strokovnjak za speleologijo, jamoslovec: razprava znanega speleologa // redko jamar: klub speleologov ♪
  3.      speleologíja  -e ž (ȋ) veda o podzemeljskih, kraških jamah, jamoslovje: zanimanje za speleologijo ♦ geogr. fizična speleologija ki raziskuje fizikalne razmere v jamah ♪
  4.      speleolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na speleologe ali speleologijo: speleološka razprava / pomembno speleološko odkritje ♪
  5.      speljáj  -a m (ȃ) nar. kar se enkrat prepelje na vozu: speljaj lesa / drv je za dva speljaja ♪
  6.      speljanček  gl. izpeljanček ♪
  7.      speljáti  spéljem tudi -ám dov., spêlji speljíte; spêljal (á ẹ̄, ȃ) 1. narediti, povzročiti, da se vozilo začne premikati: konj je težko speljal naloženi voz / voznik je prižgal motor in speljal // nepreh. začeti se premikati: na poledeneli cesti, v blatu avtomobil težko spelje 2. nar. zvoziti: speljati drva iz gozda; speljati s tovornjaki 3. narediti, da kaj pride z določenega mesta drugam: speljati vodo s travnika, v jarke; pren. režiser si je prizadeval speljati nove tokove v slovensko gledališče 4. narediti, da je kaj v določenem prostoru in ima določeno smer: speljati cesto mimo mesta; speljati plinovod, vodovod v naselje; speljati progo po dolini; speljati v loku, naravnost / speljati trto po brajdi / speljati promet po obvozni cesti // nav. ekspr. usmeriti, obrniti: speljati pogovor na šport; speljati pozornost poslušalcev drugam; speljati razpravo na stranski tir 5. nav. ekspr. s prepričevanjem povzročiti pri kom psihično pripravljenost, da kaj stori: sošolci so ga speljali na izlet; fant je pošten, pa so ga drugi speljali (na slaba pota); speljal ga je v klet in ga pošteno opil / v svet ga je speljala želja po boljšem življenju; nespametno je ravnal, ko se je dal speljati v tako tvegano zadevo; pren. mesečina jih je speljala na sprehod 6. ekspr., z dajalnikom navadno s prevaro doseči, da kdo dobi, kar je kdo drug imel ali mislil, da bo imel: speljati komu najboljše delavce / speljati prijatelju dekle / speljati športnemu tekmecu kolajno // vzeti, ukrasti: tatovi so mu speljali konja; speljati komu listnico iz žepa ● ekspr. speljati koga na led, v past prevarati, ukaniti ga; ekspr. speljati vodo na svoj mlin narediti kaj v svojo korist speljáti se nav. ekspr. 1. zdrsniti: sneg se je speljal s strehe; speljati se po hribu 2. priti skozi kaj ovirajočega: speljati se skozi luknjo v plotu spelján -a -o: čez reko je speljan most; cesta je speljana naravnost; pot je speljana v vijugah; voda je speljana v jarek; dobro speljano križišče; prim. izpeljati ♪
  8.      speljáva  -e ž (ȃ) glagolnik od speljati: speljava avtomobila, vlaka; speljava in ustavljanje / speljava vode s travnika ♪
  9.      speljávanje  -a s (ȃ) glagolnik od speljavati: speljavanje avtomobila; speljavanje v klanec / speljavanje vode v potok ♪
  10.      speljávati  -am nedov. (ȃ) 1. delati, povzročati, da se vozilo začne premikati: speljavati avtomobil, voz 2. nar. voziti: speljavati gnoj na njivo 3. delati, da kaj prehaja z določenega mesta drugam: speljavati vodo s travnika v potok ∙ ekspr. speljavati vodo na svoj mlin govoriti, delati v svojo korist; ekspr. speljavati pogovor drugam usmerjati, obračati 4. nav. ekspr. s prepričevanjem povzročati pri kom psihično pripravljenost, da kaj stori: speljaval ga je, naj se upre / vse ga je začelo speljavati v to, kar je bilo zanj pogubno speljávati se nav. ekspr. drseti: sneg se speljava s hriba; prim. izpeljavati ♪
  11.      speljevánje  -a s (ȃ) glagolnik od speljevati: speljevanje lokomotive; naglo speljevanje in zaustavljanje / speljevanje deklet ♪
  12.      speljeváti  -újem nedov. (á ȗ) 1. delati, povzročati, da se vozilo začne premikati: speljevati avtomobil, voz; počasi, previdno speljevati; speljevati in ustavljati // nepreh. začenjati se premikati: avtobusi v snežni brozgi težko speljujejo; lokomotiva že speljuje (s postaje) 2. nar. voziti: speljevati gnoj na njivo 3. delati, da kaj prehaja z določenega mesta drugam: speljevati vodo s travnika; speljevati vodo v kanal ∙ ekspr. speljevati vodo na svoj mlin govoriti, delati v svojo korist 4. nav. ekspr. s prepričevanjem povzročati pri kom psihično pripravljenost, da kaj stori: speljevali so ga, naj se jim pridruži / speljevati sošolce na slaba pota 5. ekspr., z dajalnikom navadno s prevaro skušati doseči, da kdo dobi, kar je kdo drug imel ali mislil, da bo imel: speljevati komu pomočnike / vsi vedo, da ji speljuje moža / speljevala ga je s pogledi zapeljevala; prim. izpeljevati ♪
  13.      spénec  tudi spênec -nca m (ẹ̄; é) obrt. priprava za zapenjanje oblačil, sestavljena iz kaveljčka in zanke: s spencem zapeto krilo; spenec in pritiskač ♪
  14.      spéniti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) povzročiti nastanek pen na tekočini: motorni čoln je spenil vodo spéniti se 1. postati penast: juha, voda se speni; maslo se pri segrevanju speni; maso je treba tako dolgo mešati, da se speni 2. postati slinast okrog ust, zlasti zaradi jeze, bolezni: bolnik se je spenil; speniti se od jeze / konji so se spenili spénjen -a -o: spenjen konj; izdelek iz spenjene gume penaste gume; spenjeno pivo ♪
  15.      spenjáč  -a m (á) priprava za spenjanje listov: kupiti nov spenjač; luknjač in spenjač ♪
  16.      spenjáča  -e ž (á) žel. priprava za spenjanje tirniških vozil: odpeti, priviti spenjačo; odbijači in spenjače ♪
  17.      spenjálen  -lna -o prid. (ȃ) ki je za spenjanje: spenjalni stroj; spenjalna priprava / pritrditi opaž s spenjalnimi žeblji ♪
  18.      spénjanje  -a s (ẹ̑) glagolnik od spenjati, združevati: spenjanje ukrojenih delov oblačila; spenjanje tiskarskih pol / kavelj za spenjanje železniških vozil / stroj za spenjanje ♦ obrt. sukanec za spenjanje ♪
  19.      spénjati 1 -am nedov. (ẹ̑) s kakim predmetom, pripravo delati, da je kaj skupaj, združeno: spenjati ukrojene dele oblačila; spenjati papir, tiskarske pole; spenjati hlode s penjami; spenjati z iglo, s kavljem, sponko / spenjati lase v čop / zlata verižica mu je spenjala telovnik ♪
  20.      spénjati 2 -am nedov. (ẹ̑) knjiž. dvigati, iztegovati: spenjati roke proti balkonu / spenjati glavo kvišku spénjati se vzpenjati se, dvigati se: planinci so se spenjali po pobočju / spenjati se po lestvi, stopnicah / konj hrza in se spenja / spenjati se na prste / bršljan se spenja po drevesu / dim se spenja proti stropu; ptica se spenja pod nebo / ekspr. pobočje se strmo spenja / ekspr. nad pokrajino se spenja modro nebo spenjajóč -a -e: spenjajoč se na hrib, se je utrudil; spenjajoči se konji ♪
  21.      spenjávka  -e ž (ȃ) rastlina, ki se pri rasti oprijema opore: na dvorišču rastejo spenjavke / sobne spenjavke / vrtnice spenjavke ♪
  22.      spénjenost  -i ž (ẹ̑) značilnost spenjenega: spenjenost morja, vode ♪
  23.      spentljáti  -ám dov. (á ȃ) ekspr. zavozlati: komaj je odvozlala trak, ki ga je spentljala / prosil jo je, naj mu spentlja kravato zaveže spentljáti se slabš. 1. začeti se družiti, sodelovati z moralno negativno osebo: spentljati se z anarhisti 2. ljubezensko, spolno se združiti, povezati: spentljal se je s prijateljevo ženo ♪
  24.      speréti  -ím dov. (ẹ́ í) star. sprhneti, strohneti: štor speri; vse je segnilo ali sperelo ♪
  25.      spêrma  -e ž (ȇ) biol. izloček moških spolnih organov, ki vsebuje semenčice, seme: sperma in jajčeca ♪

   1 6 31 56 81 106 131 156 181 206  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA