Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
spe (276-300)
- respekt ipd. gl. rešpekt ipd. ♪
- rešpékt tudi respékt -a m (ẹ̑) pog. spoštovanje: med gojenci uživa velik rešpekt; vzbujati rešpekt pri ljudeh; z rešpektom gledati koga / čutiti, imeti rešpekt pred kom iz spoštovanja izvirajoč strah ♪
- rešpektírati -am in respektírati -am nedov. (ȋ) pog. spoštovati: videl je, da ga rešpektirajo / rešpektirati tuje običaje / rešpektirati zakone ♪
- rešpetlín -a m (ȋ) nižje pog. daljnogled: gledati, opazovati z rešpetlinom ♪
- retrospékcija -e ž (ẹ́) knjiž. retrospektiva: retrospekcija pomembnih dogodkov / poslušal je njegove retrospekcije / v zgodbi je preveč retrospekcij ♦ psih. spominsko obnavljanje lastnih čustev, hotenj ali misli ♪
- retrospektíva -e ž (ȋ) 1. knjiž. spominsko obnavljanje česa preteklega: retrospektiva pomembnejših dogodkov iz življenja // kar je rezultat takega obnavljanja: članek vsebuje nekaj zanimivih retrospektiv 2. lit. podajanje tega, kar se je zgodilo pred tem, o čemer se pripoveduje, kar se prikazuje: avtor v pripovedi pogosto zaide v retrospektivo / tehnika retrospektive // del literarnega, dramskega dela, v katerem se to podaja: dolge retrospektive motijo potek osrednje zgodbe 3. knjiž., s prilastkom prikaz, predstavitev pomembnejših zlasti likovnih, filmskih del iz daljšega preteklega obdobja: pripraviti retrospektivo slovenskega slikarstva; retrospektiva otroških filmov / retrospektiva
impresionizma; retrospektiva znanega slikarja / zadnja knjiga je nekaka retrospektiva njegovega ustvarjanja ● publ. podati retrospektivo razvoja našega šolstva pregled; publ. iz retrospektive je bila odločitev napačna gledano nazaj ♪
- retrospektíven -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na retrospektivo: retrospektivno presojanje življenja / retrospektivna tehnika drame, romana / prirediti retrospektivno razstavo ♪
- retrospektívnost -i ž (ȋ) knjiž. lastnost, značilnost retrospektivnega: za njegovo pisanje je značilna retrospektivnost ♪
- sámoprispévek -vka m (ȃ-ẹ̑) časovno omejena dajatev za določeno skupno krajevno potrebo, ki se plačuje po odločitvi občanov na referendumu: vodovod so zgradili večinoma s prostovoljnim delom in samoprispevkom; uvedba, višina samoprispevka / glasovati za samoprispevek / krajevni, občinski samoprispevek; samoprispevek za gradnjo zdravstvenega doma, šole / denar iz samoprispevka / publ. razpisati samoprispevek glasovanje, referendum za samoprispevek ♪
- samospèv in samospév -éva m (ȅ ẹ́; ẹ̑) muz. skladba za glas in glasbilo, navadno za klavir: samospeve je pel basist Ladko Korošec; samospev znanega skladatelja; samospevi, dvospevi in trospevi / izdal je zbirko svojih partizanskih samospevov / prekomponirani samospev komponiran z vsebinsko povezavo, naslonitvijo na besedilo ♪
- samospéven -vna -o (ẹ̑) pridevnik od samospev: samospevna literatura ♪
- shakespearológ -a [šekspir-] m (ọ̑) strokovnjak za shakespearologijo: članek znanega shakespearologa ♪
- shakespearologíja -e [šekspir-] ž (ȋ) raziskovanje življenja in dela Shakespeara: to je pomemben prispevek k shakespearologiji ♪
- shakespearoslóvec -vca [šekspir-] m (ọ̑) shakespearolog: ugotovitve shakespearoslovcev ♪
- shakespearski -a -o [šékspir-] prid. (ẹ̑) tak kot pri Shakespearu: shakespearsko pojmovanje tragike ♪
- slavospèv in slavospév -éva m (ȅ ẹ́; ẹ̑) pesem, ki koga slavi: napisati slavospev; slavospev junaku / slavospev svobodi ∙ ekspr. neprestano mu poje slavospeve zelo ga slavi ♪
- slavospéven -vna -o prid. (ẹ̄) knjiž. slavilen: dnevniki objavljajo o njem slavospevne članke ♪
- sólospèv in sólospév in sólo spèv in sólo spév -éva m (ọ̑-ȅ ọ̑-ẹ́; ọ̑-ẹ̑) muz. samospev: zapeti solospev / zbirka solospevov ♪
- sòprispévati -am dov. in nedov. (ȍ-ẹ́) skupaj s kom prispevati: banke soprispevajo za graditev stanovanj / to dejstvo je soprispevalo k zmagi ♪
- sòprispévek -vka m (ȍ-ẹ̑) prispevek v razmerju do drugega prispevka: soprispevek iz republiškega sklada ♪
- súbspecialíst -a m (ȗ-ȋ) knjiž. specialist za ožje področje kake stroke: posvetovati se s subspecialistom ♪
- suspendírati -am dov. in nedov. (ȋ) jur. začasno odstaviti, odstraniti koga z delovnega mesta, funkcije: suspendirati delavca, direktorja / suspendirati koga z dela / suspendirati komisijo; suspendirati športnika (začasno) mu prepovedati tekmovati // začasno razveljaviti, ne upoštevati kaj: suspendirati člene ustave / suspendirati jamstvo, zahtevo ◊ kem. povzročiti, da se netopni, trdni delci enakomerno porazdelijo po tekočini suspendíran -a -o: bil je suspendiran; suspendirana snov ♪
- suspénz -a m (ẹ̑) jur. začasna odstavitev, odstranitev koga z delovnega mesta, funkcije: suspenz zaradi storjenega kaznivega dejanja / izreči, ukiniti suspenz / biti v suspenzu ♪
- suspénzija in suspenzíja -e ž (ẹ́; ȋ) 1. jur. začasna odstavitev, odstranitev koga z delovnega mesta, funkcije: zahtevati suspenzijo direktorja / izreči suspenzijo // začasna razveljavitev, neupoštevanje česa: suspenzija ustavnih svoboščin / suspenzija jamstva 2. kem. zmes tekočine in trdnih delcev kake v njej netopne snovi: pripraviti suspenzijo; suspenzija in emulzija / odcediti suspenzijo ♪
- suspenzíjski tudi suspénzijski -a -o prid. (ȋ; ẹ́) nanašajoč se na suspenzijo: suspenzijski dekret / suspenzijska voda ♪
151 176 201 226 251 276 301 326 351 376