Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
spe (231-255)
- nespéšen -šna -o prid. (ẹ̄) zastar. počasen, zamuden: nespešno delo, potovanje ♪
- nèuspèh tudi nèuspéh -éha m (ȅ-ȅ ȅ-ẹ́; ȅ-ẹ̑) kar je nasprotno, drugačno od uspeha: neuspeh ga je potrl; bala se je neuspeha; doživeti neuspeh; gospodarski, vzgojni neuspeh; vrsta neuspehov; uspehi in neuspehi / neuspeh prošnje, vloge neuspešnost ∙ publ. prizadevanje je obsojeno na neuspeh že vnaprej se ve, da ne bo uspešno ♪
- nèuspèl in nèuspél -éla -o [eu̯] prid. (ȅ-ȅ ȅ-ẹ́; ȅ-ẹ̑ ȅ-ẹ́) ki ni uspel, se ni posrečil: kljub neuspelemu poskusu ni odnehal; neuspela akcija, operacija / neuspela predstava / publ. neuspel umetnik nepriznan ♪
- nèuspélost -i ž (ȅ-ẹ́) lastnost, značilnost neuspelega: neuspelost poskusa ♪
- nèuspéšen -šna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄) ki nima uspeha: neuspešen pouk; neuspešna vzgoja; neuspešna pogajanja / neuspešen pisatelj; neuspešen študent / iskanje je bilo neuspešno brezuspešno ♪
- nèuspéšnost -i ž (ȅ-ẹ́) lastnost, značilnost neuspešnega: neuspešnost pogajanj / neuspešnost prošnje / poslovna neuspešnost ♪
- nèuspévanje -a s (ȅ-ẹ́) publ. kar je nasprotno, drugačno od uspevanja: iskali so vzroke za neuspevanje gledališča ♪
- obrezuspéšiti -im dov. (ẹ̄ ẹ̑) knjiž. narediti brezuspešno: s tem so hoteli obrezuspešiti njegovo delo; obrezuspešiti prizadevanja ♪
- ospel gl. osuti se ♪
- ošpeháti -ám dov. (á ȃ) pog., ekspr. umazati, zlasti z mastjo, maščobo: ošpehal (si) je obleko ošpehán -a -o: njegov klobuk je ves ošpehan ♪
- ošpêtelj -tlja m (é) nekdaj ženska bluza z rokavi, navadno platnena: imela je zeleno krilo in bel ošpetelj; poškrobila je ošpetelj in pečo ♪
- perspektíva -e ž (ȋ) 1. kar utemeljuje, upravičuje upanje v ugoden potek, izid: raziskovati perspektive za tako delo, sodelovanje; mladini je treba zagotoviti perspektivo; perspektive podjetja so zelo velike / vse skupaj ostaja brez perspektive brezperspektivno / ta človek je strokovnjak s perspektivo / publ. tovarna je postala perspektiva za te ljudi upanje 2. geom. navidezno stekanje vzporednih črt in postopno zmanjševanje bolj oddaljenih predmetov pri gledanju v daljavo: perspektiva trga; nima prave predstave o razdaljah in perspektivi / v perspektivi so se videle hiše zelo majhne / ptičja od zgoraj, žabja perspektiva
od spodaj / centralna perspektiva projekcija, pri kateri je projekcijsko središče v končni razdalji od projekcijske ravnine // um. uporaba tega pojava za doseganje prostorskega vtisa pri slikanju na ravni ploskvi: ta slikarska smer zanemarja perspektivo / naslikati kaj v perspektivi / barvna perspektiva pri kateri se doseže prostorski videz z upoštevanjem globinskega učinka barv ● publ. s te perspektive ga še ne poznaš s tega stališča, vidika; publ. gledati na pojav s perspektive zgodovine s stališča, z vidika zgodovine; publ. to je stvar daljne perspektive to se bo dogajalo, bo aktualno v prihodnosti ♪
- perspektíven -vna -o prid., perspektívnejši (ȋ) nanašajoč se na perspektivo: podpirati mlade perspektivne ljudi; on je naš najperspektivnejši tekmovalec; nekateri poklici niso več perspektivni / perspektivni razvoj industrije / iskati perspektivne metode, rešitve / perspektivno risanje / naložbe v perspektivne turistične kraje; perspektivna tovarna perspektívno prisl.: perspektivno načrtovati; perspektivno rešen problem ♪
- perspektívičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na perspektiva 2: vtis perspektivičnega pogleda v globino; perspektivične deformacije / perspektivična skica perspektívično prisl.: perspektivično prikazovati prostor; cesta se perspektivično zožuje ♪
- perspektivízem -zma m (ȋ) filoz. idealistični nauk, po katerem je vse spoznanje odvisno od osebnega stališča spoznavajočega subjekta ♪
- perspektívnost -i ž (ȋ) lastnost, značilnost perspektivnega: ugotavljati perspektivnost sodelovanja / družbena perspektivnost ♪
- perspektívovec -vca m (ȋ) sodelavec revije Perspektive: kritične ideje perspektivovcev ♪
- pospéšek -ška m (ẹ̑) povečanje hitrosti na časovno enoto: izračunati, meriti pospešek; pospešek avtomobila, letala / učinki pospeškov na človeško telo / teči s pospeškom; pren., ekspr. njegova usposobljenost raste z velikim pospeškom ∙ pog. avto ima dobre pospeške je zmožen hitrega povečanja hitrosti ♦ fiz. pospešek količina, ki meri povečanje hitrosti na časovno enoto; enakomerni pospešek ki se s časom ne spreminja; negativni pospešek pri katerem hitrost telesa pojema; pospešek pri prostem padu ♪
- pospéšen -šna -o prid. (ẹ̄) star. 1. učinkovit, uspešen: napisal je pospešno reportažo 2. hiter, uren: odšla je s pospešnimi koraki ♪
- pospéšenost -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost pospešenega: zaradi pospešenosti gradnje so bila stanovanja pravočasno vseljiva; pospešenost priprav na kongres; pospešenost rasti, razvoja ♪
- pospeševálec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor (kaj) pospešuje: pospeševalec mladinskega gibanja / bil je velik pospeševalec znanosti; pren., ekspr. alkohol je eden izmed pospeševalcev tuberkuloze ♦ agr. (kmetijski) pospeševalec kmetijski strokovnjak, ki svetuje kmetovalcem, kako izboljšati in posodobiti delo ♪
- pospeševálen -lna -o prid. (ȃ) s katerim se kaj pospešuje: zavod opravlja raziskovalno in pospeševalno delo za razvoj gradbeništva / pospeševalni motivi, vplivi; pospeševalne okoliščine ♦ agr. pospeševalna služba dejavnost, ki se ukvarja s strokovnim svetovanjem kmetovalcem, kako izboljšati in posodobiti delo pospeševálno prisl.: ti faktorji delujejo hkrati zaviralno in pospeševalno; pospeševalno vplivati na razvoj ♪
- pospeševálnik -a m (ȃ) 1. avt. vzvod za uravnavanje plinske zmesi za motor: pritisniti na pospeševalnik 2. fiz. naprava za povečevanje hitrosti elektronov, protonov: graditi, priključiti pospeševalnik / linearni pospeševalnik naprava za pospeševanje gibanja elektronov v ravni črti ♪
- pospeševánje -a s (ȃ) glagolnik od pospeševati: pospeševanje korakov / pospeševanje kmetijstva, živinoreje / sklad za pospeševanje kulturnih dejavnosti / kupil si je avtomobil z boljšim pospeševanjem ♪
- pospeševátelj -a m (ȃ) pospeševalec: bil je velik pospeševatelj slovenskega planinstva; on je eden glavnih pospeševateljev ljudske umetnosti ♪
106 131 156 181 206 231 256 281 306 331