Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

spe (206-230)



  1.      gospénji  -a -e prid. (ẹ̄) star. gospejin: gospenja spalnica
  2.      harúspeks  -a m () pri starih Rimljanih svečenik, ki iz drobovja žrtvovanih živali napoveduje usodo: ob žrtveniku je stal haruspeks; haruspeksi in avgurji
  3.      hvalospèv  in hvalospév -éva m ( ẹ́; ẹ̑) 1. rel. hvalna molitev, navadno kot uvod v osrednji del maše: moliti hvalospev / velikonočni hvalospev 2. redko slavospev, hvalnica: hvalospev zaslužnemu možu; hvalospev pomladi ∙ ekspr. neprestano mu poje hvalospeve zelo ga hvali
  4.      inspékcija  -e ž (ẹ́) med. preiskovanje telesa z gledanjem, ogledovanje: inspekcija in avskultacija
  5.      inspekcija  nadzorovanje ipd. gl. inšpekcija ipd.
  6.      inšpékcija  -e ž (ẹ́) 1. sistematično pregledovanje, spremljanje poteka ali razvoja česa, zlasti določene dejavnosti; nadzorovanje, nadzor: poostriti inšpekcijo; inšpekcija poslovanja / imeti, opraviti inšpekcijo // s prilastkom organ, urad, ki opravlja tako pregledovanje, nadzorstvo: za vse to skrbi devizna, finančna, tržna inšpekcija; prijaviti kaj sanitarni inšpekciji; inšpekcija dela za nadzorovanje izvajanja predpisov o varnosti pri delu 2. pog. inšpektor, inšpektorji: inšpekcija je odkrila primanjkljaj; danes bo prišla inšpekcija
  7.      inšpekcíjski  in inšpékcijski -a -o prid. (; ẹ́) nanašajoč se na inšpekcijo, nadzorstven: inšpekcijski oficir, organ / inšpekcijski zapisnik; napisati inšpekcijsko poročilo / inšpekcijska služba
  8.      inšpéktor  -ja m (ẹ́) kdor poklicno sistematično pregleduje, spremlja potek ali razvoj česa, zlasti določene dejavnosti, nadzornik: inšpektor je pregledal poslovne knjige / cestni, pristaniški inšpektor; policijski, sanitarni, šolski, tržni, urbanistični inšpektor
  9.      inšpektorát  -a m () navadno s prilastkom organ, urad, ki opravlja inšpekcijo, nadzorstvo: pristojnost inšpektorata; republiški, zvezni inšpektorat / devizni, finančni inšpektorat; sanitarni, šolski, tržni, urbanistični inšpektorat; inšpektorat za delo
  10.      inšpéktorica  -e ž (ẹ́) ženska oblika od inšpektor, nadzornica: dobili so novo inšpektorico / šolska inšpektorica
  11.      inšpéktorski  -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na inšpektorje: inšpektorska služba / inšpektorsko poročilo
  12.      introspékcija  -e ž (ẹ́) knjiž. opazovanje lastnih čustev, hotenj ali misli, samoopazovanje: v obeh navedenih delih je pisateljevo izhodišče introspekcija; pesnikova lirska introspekcija; popolna introspekcija
  13.      introspektíven  -vna -o prid. () nanašajoč se na introspekcijo: introspektivna usmerjenost; introspektivno razčlenjevanje osebnosti / introspektiven človek / introspektivni roman ♦ psih. introspektivna psihologija introspektívno prisl.: introspektivno razčlenjevati
  14.      konspékt  -a m (ẹ̑) knjiž., redko kratka vsebina, kratek pregled: podal je konspekt njegovega romana / gre za zgoščen konspekt članka // načrt, osnutek: izdelati konspekt učbenika
  15.      naspéti  -spèm dov. (ẹ́ ) 1. knjiž., redko nasuti: naspeti kokošim koruze 2. nar. zgoditi se, pripetiti se: kadar mu je kaj naspelo, se ni razjezil, samo dotaknil se ni ničesar (M. Kranjec)
  16.      nèdospèl  in nèdospél -éla -o [e] prid. (- -ẹ́; -ẹ̑ -ẹ́) ki ni dospel, ni prišel: nedospela pošiljka ♦ ekon., fin. nedospela menica menica, ki jo je treba plačati v določenem roku
  17.      nèdospélost  -i ž (-ẹ́) stanje nedospelega: nedospelost pošiljke ♦ ekon., fin. nedospelost menice
  18.      nèekspeditíven  -vna -o prid. (-) ki ni ekspeditiven: neekspeditivna tajnica / neekspeditivno poslovanje nèekspeditívno prisl.: reševati prošnje zelo neekspeditivno
  19.      nèekspeditívnost  -i ž (-) lastnost, značilnost neekspeditivnega: zaradi njegove neekspeditivnosti zadeva ni rešena
  20.      nèperspektíven  -vna -o prid. (-) ki ni perspektiven: turistično neperspektivni kraji
  21.      nèperspektívnost  -i ž (-) lastnost, značilnost neperspektivnega: neperspektivnost take politike
  22.      specífičen  -čna -o prid. (-í) ki ni specifičen: nespecifičen pojav; nespecifična sredstva ♦ med. nespecifična bolezen bolezen, ki jo povzročajo različni mikrobi; psih. nespecifični dražljaj dražljaj, ki ne vzpodbudi ustreznega odziva
  23.      spèč  -éča -e prid. (- -ẹ́) ki ne spi: nespeči so pričakali jutro / nespečemu človeku je noč zelo dolga / nespeče noči
  24.      nespéčen  -čna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) knjiž. nespeč, buden: mati ga je nespečna čakala do jutra / noči se zdijo nespečnim bolnikom zelo dolge
  25.      nespéčnost  -i ž (ẹ́) stanje brez spanja: skrbi mu povzročajo nespečnost; že več let trpi za nespečnostjo; tablete proti nespečnosti / od nespečnosti je že ves izčrpan

   81 106 131 156 181 206 231 256 281 306  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA