Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
spe (1.881-1.905)
- ponávljati -am nedov. (á) 1. delati kaj še enkrat po čem drugem iste vrste: ponavljati gibe; ponavljati radijsko oddajo; večkrat ponavljati postopek // govoriti, pripovedovati kaj še enkrat po čem drugem iste vrste: ponavljati besede, stavke, vprašanja; o tem sem že večkrat govoril in ne bi rad ponavljal / dov. ponavljam: bodite točni 2. ped. v mislih obnavljati ali govoriti učno snov za boljše obvladanje: ponavljati lekcijo; doma je ponavljal snov, ki so jo predelali v šoli ◊ šol. zaradi nezadostnega uspeha obiskovati še enkrat isti razred ponávljati se nastopati, dogajati se še enkrat po čem drugem iste vrste: s to glagolsko obliko izražamo dejanje, ki se ponavlja; izgredi se ponavljajo; potresni sunki se lahko ponavljajo dalj časa; periodično se ponavljati ● pisatelj se je začel ponavljati piše o istem, kot je že pisal, navadno manj kvalitetno; ekspr. že
spet se ponavlja ista pesem že spet se dogaja isto, navadno kaj neprijetnega ponavljáje: glasno ponavljaje pesem, je hodil po sobi ponavljajóč -a -e: smehljal se je, ponavljajoč njene besede; ponavljajoči se prizori; ponavljajoče se dejanje ponávljan -a -o: dan za dnem ponavljani očitki; pogosto ponavljane misli ♪
- ponemčeválnica -e ž (ȃ) ekspr. ustanova, navadno šola, ki pospešuje ponemčevanje: osnovne šole so bile prave ponemčevalnice ♪
- ponesréčiti se -im se dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. poškodovati se, umreti v nesreči: pri trčenju se je motorist ponesrečil; ponesrečiti se pri delu, v planinah, v rudniku, z avtomobilom; smrtno se ponesrečiti / takoj po vzletu se je letalo ponesrečilo 2. ne dati (pričakovanega) uspeha, rezultata: načrt se je ponesrečil; vse se ji je ponesrečilo / primerjava se mu je ponesrečila ponesréčen -a -o 1. deležnik od ponesrečiti se: ponesrečen načrt; reševanje ponesrečenih rudarjev; ponesrečen vlak 2. ekspr., s širokim pomenskim obsegom slab, neprimeren: imeti ponesrečen plašč / ponesrečen izraz za kak pojem; ta primerjava je ponesrečena ♪
- poneúmiti -im dov. (ú ȗ) nav. ekspr. povzročiti, da postane kdo neumen, omejen: denar, uspeh ga je poneumil; ker bere same stripe in kriminalke, se je poneumil poneúmljen -a -o: poneumljeni bralci; živel je v poneumljenem okolju ♪
- ponikálnica -e ž (ȃ) 1. kraška tekoča voda, ki ponika: ta reka je ponikalnica; izviri in ponikve ponikalnic; izginil je kot kraška ponikalnica brez sledu / reka ponikalnica 2. grad. naprava za odvajanje vode s površja v prepustne zemeljske plasti; ponikovalnica: speljati vodo v ponikalnico ♪
- ponikoválnica -e ž (ȃ) 1. grad. naprava za odvajanje vode s površja v prepustne zemeljske plasti: zgradili so tudi več ponikovalnic; vodo so speljali v ponikovalnico 2. redko ponikalnica: struga ponikovalnice ♪
- ponôsen -sna -o prid., ponôsnejši (ó ō) 1. ki ima občutek velike etične, moralne vrednosti: zelo ponosen človek / ponosen narod // nav. ekspr. ki vsebuje, izraža tak občutek: pogledal nas je s ponosnim pogledom; njena ponosna hoja / na ponosnem čelu se je kazala skrb / to nam je povedal s ponosno odkritosrčnostjo 2. v povedni rabi, v zvezi z na zelo zadovoljen zaradi pozitivnih lastnosti a) samega sebe: če sem se spomnil na svoje ravnanje, sem bil ponosen nase / ponosen na svojo hrabrost, uspehe / ponosna je na svoje lepe lase / lahko smo ponosni na svojo preteklost / delavci so ponosni na svojo tovarno / ekspr. biti ponosen na svojo angleščino znanje angleškega jezika b) koga drugega: biti ponosen na sina 3. ekspr. mogočen, veličasten: nad nami se pne ponosni lok mostu; pred seboj je zagledal ponosne vrhove gor ponôsno prisl.: ponosno hoditi;
ponosno nam je predstavila sina odličnjaka; ponosno se je trkal na prsi ♪
- ponovíti -ím dov., ponóvil (ȋ í) 1. narediti kaj še enkrat po čem drugem iste vrste: ponoviti gib; ponoviti napad, nastop; ponoviti postopek, preiskavo; vajo je treba desetkrat ponoviti / publ. naš tekmovalec je ponovil lanski uspeh dosegel enak uspeh kot lani // reči, povedati kaj še enkrat po čem drugem iste vrste: ponoviti besedo, vprašanje; ponovi, če si upaš; ponovil je, kar je napisal; kako ste rekli, bi hoteli ponoviti / ponovi za menoj; mehanično je ponovil za očetom / zelo me je prizadelo, kar sem včeraj izvedel in kar ste mi danes ponovili 2. ped. v mislih obnoviti ali govoriti učno snov za boljše obvladanje: fiziko mora še ponoviti; pred poukom je ponovil lekcijo ● zastar. v tem času so ponovili grad obnovili; ekspr. ponoviti od besede do besede dobesedno; natančno ponovíti se nastopiti, zgoditi se še enkrat po čem drugem iste
vrste: bolezen se je ponovila; s tem so želeli preprečiti, da se podobni incidenti ne bi ponovili; brezoseb. ponovilo se ji je ∙ preg. če spomladi grmi, se zima ponovi ponovljèn -êna -o: ponovljena beseda; ponovljena rana se slabo celi; ponovljeno vprašanje ♪
- pônvica -e ž (ó) 1. manjšalnica od ponev: speči jajce v ponvici / napolniti ponvico z žerjavico 2. geogr. manjša kotanja iz sige v kraški jami, navadno napolnjena z vodo: pasti v ponvico; ponvice in kapniki 3. nekdaj vdolbina za smodnik na puški kremenjači: nasuti smodnika v ponvico ◊ anat. ledvične ponvice ledvične čašice; sklepna ponvica vbočeni konec kosti v sklepu ♪
- pooblačíti se -ím se dov., poobláčil se (ȋ í) 1. postati oblačen: nebo se je pooblačilo; brezoseb. spet se je pooblačilo, dež bo 2. ekspr. postati tak, da izraža neugodno, negativno razpoloženje: ob teh besedah se mu je obraz pooblačil ∙ ekspr. prijateljsko ozračje med njima se je pooblačilo je postalo manj prijateljsko, manj zaupljivo pooblačèn -êna -o: pooblačeno nebo; s sodišča je odšel pooblačen ♪
- popádek -dka m (ȃ) nav. mn. boleče krčenje maternice, navadno ob porodu: dobiti, imeti popadke; močni, naravni popadki / porodni, poporodni popadki; pren., ekspr. to so zadnji moralni, politični, sentimentalni popadki tega človeka ∙ ekspr. kakšne neumne popadke pa spet imaš zakaj govoriš, ravnaš tako neumno ♪
- popeljáti -péljem tudi -ám dov., popêlji popeljíte; popêljal (á ẹ̄, ȃ) nav. ekspr. 1. s prevoznim sredstvom spraviti kam: sedi, popeljem te do mesta, v mesto; naložila sta sode, da jih popeljeta v zidanico odpeljeta / s čolni so jih popeljali na izlet peljali 2. kot spremljevalec, vodnik narediti, da kdo kam gre: popeljal je otroka čez cesto; vsak dan ga popelje na sprehod 3. omogočiti, da kdo a) kam pride: steza vas popelje do pastirske koče / popeljati ljudi k velikim nalogam in uspehom / on je popeljal revolucijo naprej b) kaj spozna, se s čim seznani: filmske kamere nas bodo popeljale v svet pod morjem; roman popelje bralca v pohorske gozdove / popeljal jo je v visoko družbo ● star. popeljati dekle pred oltar poročiti se z njo popeljáti se 1. poleteti z razprostrtimi, skoraj mirujočimi krili: kragulj se je popeljal nizko nad jato kokoši 2.
zdrsniti: čez plaz so šli previdno, da se ne bi popeljali v brezno; popeljati se po bregu navzdol ♪
- popévkar -ja m (ẹ̑) pevec popevk: nastopajo znani popevkarji in instrumentalni ansambli; uspeh mladega slovenskega popevkarja ♪
- poprijémati -am tudi -ljem nedov. (ẹ̑) 1. izmenoma zlasti z rokami prijemati zaradi premikanja: pri obračanju avtomobila poprijemati volan; poprijemal je vrv in jo vlekel k sebi; poprijemal se je in hitro plezal // prijemati, navadno močneje: poprijemati težek kovček 2. nav. ekspr. začenjati delati, pomagati delati, navadno bolj: povsod je moral poprijemati / poprijemati pri kuhanju // začenjati, navadno za kom a) peti: polagoma so tudi drugi poprijemali; zbor je ubrano poprijemal / vsi so poprijemali za njim b) govoriti: hitro je poprijemala / seveda, seveda, je jecljaje poprijemal ● star. bolezen ga spet bolj poprijema njegova bolezen se slabša; star. glas včasih ponehuje, včasih poprijema narašča poprijémati se nav. ekspr., s širokim pomenskim obsegom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: moral se je poprijemati
učenja / poprijemati se gospodarstva poprijemáje: poprijemaje vleči vrv ♪
- poràst -ásta m (ȁ á) glagolnik od porasti: a) pospešiti porast proizvodnje; porast prometa je ponehal / vplivati na porast cen, osebnih dohodkov / porast števila članov, zaposlenih povečanje / porast zračnega pritiska b) porast drevja, trave ∙ publ. poraba sladkorja je v nenehnem porastu se veča, narašča // razlika med izhodiščno nižjo stopnjo in doseženo višjo: izračunati porast proizvodnje / majhen, velik porast števila zaposlenih ♪
- poràz -áza m (ȁ á) dejstvo a) da je kdo premagan: prvi zmagi je sledil poraz; hud, popoln, sramoten, uničujoč poraz / sovražna vojska je doživela poraz / poraz domače reprezentance / poraz pri volitvah / moralni, politični poraz ∙ ekspr. te težnje so doživele poraz se niso mogle uveljaviti, so bile zavrnjene b) da kdo ne uspe v svojih prizadevanjih, željah: zadnji poraz jo je zelo prizadel; preboleti, priznati poraz / doživeti življenjski poraz ♪
- poredíti -ím dov., tudi porédi; porédil; porejèn (ȋ í) krajši čas rediti: pred prodajo porediti prašiče, vole // ekspr. (nekoliko) zrediti: kar dobro ga je poredila; po bolezni se je spet poredil ♪
- porédnica -e ž (ẹ̑) poredna ženska: porednica se je veselo zasmejala; kako naj ukrotimo to porednico / kot nagovor kaj pa si spet naredila, porednica poredna ♪
- porívati -am nedov. (í) 1. s sunki, rinjenjem (od zadaj) povzročati premikanje, hitrejše premikanje: porivati avtomobil; sani sta le s težavo porivala / porival ga je pred seboj rinil // s prislovnim določilom s sunki, rinjenjem spravljati, dajati kam: porivati čoln v morje; mizo so porivali na sredo sobe / te mišice s krčenjem porivajo hrano naprej 2. s sunki, rinjenjem spravljati z določenega mesta, položaja: porivati vrata s hrbtom / zakaj me pa porivaš 3. pog. spravljati kam, dajati kam kaj odvečnega: tako blago so porivali njemu / neprijetne opravke sta porivala drug drugemu ∙ pog. v trgovinah so jim porivali pokvarjena živila prodajali, ponujali // navadno v zvezi z v spravljati koga v določen položaj, stanje, navadno brez njegove vednosti, privolitve: očita ji, da ga je ona porivala v te špekulacije / razmere so ga vse bolj porivale v pasivnost 4.
vulg. spolno občevati porivajóč -a -e: šla je s sklonjeno glavo, porivajoč pred seboj voziček ♪
- poročílo -a s (í) 1. kar seznanja koga, navadno uradno, z določenim dogajanjem, stanjem, brez osebnih pojasnil, pripomb: o tem se ni ohranilo nobeno poročilo; lažno, zanesljivo, zaupno poročilo; poročila očividcev; poročilo s fronte / vremensko poročilo / poročila si nasprotujejo; publ. podati poročilo o delu poročati // tako besedilo, sestavek: napisati, poslati, prebrati poročilo; dolgo, izčrpno, pomanjkljivo poročilo; šifrirano poročilo / publ. predložiti poročilo v odobritev / blagajniško, zdravniško poročilo; pismeno, ustno poročilo // mn. radijska, televizijska oddaja iz takih besedil, sestavkov: zadnja večerna poročila; napovedovalec poročil / sporočiti kaj med poročili / notranjepolitična poročila; športna poročila 2. star. sporočilo: dobil je poročilo, da mu je umrla žena; prinesti veselo poročilo ◊ šol. letno poročilo šolska, javnosti namenjena letna publikacija s podatki o
učnem osebju, učencih, pouku, uspehu; voj. dnevno poročilo ki ga dajo poveljniku vse podrejene enote o delu v preteklih štiriindvajsetih urah ♪
- porodníčar in poródničar -ja m (ȋ; ọ̑) zdravnik specialist za porodništvo: posvetovanje porodničarjev ♦ vet. veterinar ali laik, ki vodi porod ♪
- porodníčarka in poródničarka -e ž (ȋ; ọ̑) zdravnica specialistka za porodništvo: porodničarka in ginekologinja ♪
- pôrok tudi poròk -óka m (ó ȍ ọ́) 1. kdor se obveže poravnati dolg koga drugega, če bi ga ta sam ne poravnal: porok je moral plačevati zanj; kdo je njegov porok / dolžnik je dobil poroke; brez porokov mu ni hotela posoditi / porok je poskrbel, da so fanta proti varščini izpustili; pren. nisem porok za resničnost te novice ♦ fin. menični porok ki je podpisan na menici 2. ekspr., v povedni rabi, z dajalnikom izraža trdno prepričanje o čem: jaz sem ti porok, da boš z njim zadovoljen; mi smo vam poroki, da se to ne bo zgodilo / kdo nam je porok, da spet česa slabega ne pripravlja ● star. trgovec je porok za blago jamči; pog. iti za poroka biti porok; star. spremljevalca sta morala ostati pri napadalcih za poroka za talca ♪
- poróštvo -a s (ọ̑) 1. obveznost poravnati dolg koga drugega, če bi ga ta sam ne poravnal: nihče ni hotel prevzeti poroštva / dati, ponuditi poroštvo ♦ fin. menično poroštvo dano s podpisom na menici 2. ekspr., v povedni rabi kar zagotavlja izpolnitev kake obljube, dolžnosti: zdrava mladina je poroštvo narodove prihodnosti; taka skladnost je poroštvo za pravo pesem; v doslednosti je poroštvo uspeha / močna vojska naj bi bila poroštvo za mir ♪
- posámezen -zna -o prid. (ȃ) mišljen, obravnavan izvzeto, ločeno od skupnosti ali celote: posamezni cveti, plodovi; posamezni deli stavbe; slišal je vsak posamezen glas / celice so posamezne ali v skupkih / posamezni in skupni grobovi / knjigo bere po posameznih delih // mn. ki zajema manjše število oseb ali stvari iz določene vrste: posamezni člani se s predlogom niso strinjali; posamezne vrste blaga so hitro pošle; specializacije na posameznih področjih elektronike / posamezni ljudje so bili nezadovoljni posamezniki ♦ meteor. popoldne so možne posamezne nevihte posámezno prisl.: prihajali so posamezno in v skupinah; sam.: sklepanje iz splošnega na posamezno ♪
1.756 1.781 1.806 1.831 1.856 1.881 1.906 1.931 1.956 1.981