Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

spe (1.406-1.430)


  1.      nékajdnéven  -vna -o prid. (ẹ̄-ẹ̑) ki traja nekaj dni: po nekajdnevnem dežju je spet posijalo sonce; nekajdnevni obmejni spopadi; nekajdnevno bivanje na deželi ♪
  2.      nekdánji  -a -e prid. (ā) ki je bil v preteklosti: pogovarjala sta se o nekdanjih časih; ostanki nekdanjega parka; nekdanje bolečine so že pozabljene; spet je začutil nekdanjo moč; nekdanje navade; čevlji so že izgubili svojo nekdanjo obliko // nanašajoč se na osebo, ki je bila v kakem stanu, poklicu, funkciji, pa ni več: srečali so se nekdanji sošolci; to je njegovo nekdanje dekle / nekdanji veletrgovec ● ekspr. spet je bila vsa nekdanja taka kot nekdaj; sam.: pog. ali ti tvoj nekdanji kdaj piše nekdanji fant ♪
  3.      nèmájhen  -hna -o prid. (ȅ-ȃ) ekspr. precej velik, precejšen: nemajhen del tamkajšnje mladine dela v brigadi; za ponesrečence so dali nemajhen prispevek // velik, hud: sin mu dela nemajhne skrbi in težave; njegove besede so ga spravile v nemajhno zadrego / čakajo jih nemajhne naloge / na svojo nemajhno žalost je spoznal, da je izgubil naslov ♪
  4.      nèmásten  -tna -o prid. (ȅ-á) ki ni masten: rad ima nemastno meso / pospeševati rejo nemastnih prašičev ♪
  5.      nenáden  -dna -o prid. (ȃ) 1. ki nastopi v trenutku, naenkrat: nenaden napad sovražnih enot / nenadna bolezen; materina nenadna smrt / tišino je zmotil nenaden krik; nenadna, ostra bolečina; nenadno spoznanje / njegov nenadni prihod jo je presenetil nepričakovani; nastopile so nenadne ovire, težave nepričakovane 2. ki nastopi v razmeroma kratkem času; hiter: njegov nenadni uspeh je starše razveselil / nenadna temperaturna sprememba je slabo vplivala nanj nenádno prisl.: nenadno ga je obšla slabost; nenadno skočiti; nenadno so se zbudili v njej stari spomini; obraz se mu je nenadno zresnil ♪
  6.      nènavádnost  -i ž (ȅ-ȃ) lastnost, značilnost nenavadnega: stilna nenavadnost; nenavadnost pojava; nenavadnost njegovega uspeha / pojavile so se neke nenavadnosti / knjiž. želja po nenavadnostih in pustolovščinah ♪
  7.      nèobhóden  -dna -o prid. (ȅ ọ̄) knjiž. neizogiben, nujen: disciplina je neobhoden pogoj za uspešno delo; ta knjiga je neobhoden priročnik za študente / ekspr. predavanju je sledil neobhoden pogovor nèobhódno prisl.: neobhodno potrebni predmeti ♪
  8.      nèorganizíranost  -i ž (ȅ-ȋ) lastnost, značilnost neorganiziranega: zaradi neorganiziranosti delo ni imelo zaželenega uspeha / neorganiziranost proizvodnje / govorili so o neorganiziranosti delavcev ♪
  9.      nèpobíten  -tna -o prid. (ȅ-ȋ) knjiž. neovrgljiv, neizpodbiten: nepobiten dokaz; to je nepobitno dejstvo / nepobitna resnica nedvomna nèpobítno prisl.: nepobitno dokazati; napovedi so nepobitno držale / ekspr., v povedni rabi nepobitno je, da so doživeli neuspeh ♪
  10.      nèpopóln  -a -o [u̯n] prid. (ȅ-ọ̑) ki ni popoln: nepopoln naslov; predložili so še nepopolne podatke; knjižna zbirka je nepopolna / nepopoln uspeh / prijavili so se kandidati z nepopolno srednjo šolo nedokončano ◊ ekon. nepopolna konkurenca konkurenca, za katero so značilne omejitve glede ponudbe in povpraševanja; lingv. nepopolni stavek stavek, ki mu manjka povedek; mat. nepopolno število število brez zadnjih decimalk; soc. nepopolna družina družina, v kateri manjka eden od staršev nèpopólno prisl.: nepopolno odgovarjati ♪
  11.      nèpopulárnost  -i ž (ȅ-ȃ) nav. ekspr. lastnost nepopularnega človeka: gibanje ni uspelo zaradi nepopularnosti voditelja ♪
  12.      nèpovézan  -a -o prid. (ȅ-ẹ́) ki ni povezan, ni v medsebojni zvezi: nepovezane delovne skupine / nepovezane akcije niso uspele / orožje je zbiral sam, nepovezan z organizacijo / kraji so v tej deželi daleč narazen in nepovezani // ki ni strnjen, ni zaokrožen v celoto: nepovezano literarno delo / njeni stavki so bili zmedeni, nepovezani nèpovézano prisl.: nepovezano pripovedovati ♪
  13.      nèpovézanost  -i ž (ȅ-ẹ́) lastnost, značilnost nepovezanega: vzrok za neuspeh je medsebojna nepovezanost posameznih dejavnosti; zaradi nepovezanosti z vodstvom se akcija ni posrečila / nepovezanost v njegovem pripovedovanju ♪
  14.      nèprekosljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) nav. ekspr. ki se ne da prekositi, preseči: neprekosljiv umetnik; v monologih je neprekosljiv // ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: dosegel je neprekosljiv uspeh; neprekosljiva umetnost / neprekosljiva mojstrovina nèprekosljívo prisl.: neprekosljivo spreten ♪
  15.      nèpretŕganost  -i ž (ȅ-ȓ) lastnost, značilnost nepretrganega: nepretrganost izdajanja zbirke je pomagala do uspeha; nepretrganost naselitve, umetniškega razvoja ♪
  16.      nèpričakovánost  -i ž (ȅ-á) lastnost, značilnost nepričakovanega: ta beseda izraža nepričakovanost; napad je uspel zaradi nepričakovanosti; nepričakovanost razpleta / v povesti je vse preprosto, brez nepričakovanosti ♪
  17.      neprídipràv  -áva m (ȋ-ȁ ȋ-ȃ) 1. evfem. malovreden, ničvreden človek, navadno mlajši: trije nepridipravi so vlamljali v avtomobile; osumili so že znanega nepridiprava; tolpa mladih nepridipravov 2. ekspr. nagajiv, poreden otrok: vsi trije fantički so pravi nepridipravi / kot nagovor kaj si spet storil, ti nepridiprav ♪
  18.      nèprijázen  -zna -o prid., nèprijáznejši (ȅ-á ȅ-ā) 1. ki mu manjka prijaznosti: neprijazna ženska; prodajalka je redkobesedna in neprijazna do kupcev; bil je zelo neprijazen z njo / neprijazen pogled; neprijazne besede // ekspr. neprijeten, pust: kraj se mu je zdel zelo neprijazen; stara, neprijazna hiša; bilo je neprijazno vreme / neprijazen veter hladen, mrzel / vztrajali so kljub neprijaznim razmeram težavnim 2. zastar., z dajalnikom sovražen, nasproten: neprijazni mu ljudje so se veselili njegovega neuspeha; sosed mi je neprijazen nèprijázno prisl.: neprijazno se držati, gledati, odgovoriti ♪
  19.      nèracionálnost  -i ž (ȅ-ȃ) knjiž. negospodarnost, neekonomičnost: neracionalnost porabe denarja; neracionalnost v proizvodnji zmanjšuje poslovni uspeh ♪
  20.      nèranljívost  -i ž (ȅ-í) lastnost, značilnost neranljivega: bajeslovna Ahilova neranljivost; pren. k uspehu mu je pomagala njegova neranljivost ♪
  21.      nèreduktibílen  -lna -o prid. (ȅ-ȋ) knjiž. ki se ne da speljati na nižjo logično ravnino: po Sartru je misel samostojna in nereduktibilna ♪
  22.      nergáti  -ám nedov. (á ȃ) nav. slabš. z nenaklonjenim, jeznim govorjenjem izražati nezadovoljstvo, nesoglasje: zmeraj samo nerga; nergati čez predstojnike / ni več nergal, češ da gre vse narobe tožil, tarnal / v tovarni spet nergajo zoper tebe se jezijo nate nergáje: nergaje govoriti nergajóč -a -e: sliši se nergajoč glas ♪
  23.      nèsamostójnost  -i ž (ȅ-ọ́) lastnost nesamostojnega človeka: učenčeva nesamostojnost je kriva njegovega neuspeha / ideološka, politična nesamostojnost ♪
  24.      nèsigúren  -rna -o prid. (ȅ-ȗ) pog. negotov, dvomljiv: uspeh predstave je precej nesiguren / njen položaj je nekoliko nesiguren / nesigurne vesti / ima nesiguren nastop nesamozavesten, neodločen ♪
  25.      nèsistemátičnost  -i ž (ȅ-á) lastnost, značilnost nesistematičnega: nesistematičnost dela zmanjšuje uspeh / nesistematičnost pri pouku je lahko zelo škodljiva ♪

   1.281 1.306 1.331 1.356 1.381 1.406 1.431 1.456 1.481 1.506  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA