Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

speč (35-59)

35.      špeceríst  -a m (ȋ) v nekaterih deželah trgovec z živili: špeceristi so zaprli trgovine; kupiti pri špeceristu ♪
36.      špecialen  ipd. gl. specialen ipd. ♪
37.      špèckáhla  -e ž (ȅ-ȃ) žarg. tožljivec: on je znana špeckahla ♪
38.      dispéčer  -ja m (ẹ̑) uslužbenec, ki z osrednjega mesta vodi vožnje, razpošiljanje: vlakovni dispečer; dispečer v letalstvu / dispečer radijskega programa ♪
39.      dispéčerski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na dispečerje: to je naloga dispečerske skupine / dispečerski center; dispečerska služba ♪
40.      nèspecífičen  -čna -o prid. (ȅ-í) ki ni specifičen: nespecifičen pojav; nespecifična sredstva ♦ med. nespecifična bolezen bolezen, ki jo povzročajo različni mikrobi; psih. nespecifični dražljaj dražljaj, ki ne vzpodbudi ustreznega odziva ♪
41.      nèspèč  -éča -e prid. (ȅ-ȅ ȅ-ẹ́) ki ne spi: nespeči so pričakali jutro / nespečemu človeku je noč zelo dolga / nespeče noči ♪
42.      nespéčen  -čna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) knjiž. nespeč, buden: mati ga je nespečna čakala do jutra / noči se zdijo nespečnim bolnikom zelo dolge ♪
43.      nespéčnost  -i ž (ẹ́) stanje brez spanja: skrbi mu povzročajo nespečnost; že več let trpi za nespečnostjo; tablete proti nespečnosti / od nespečnosti je že ves izčrpan ♪
44.      súbspecialíst  -a m (ȗ-ȋ) knjiž. specialist za ožje področje kake stroke: posvetovati se s subspecialistom ♪
45.      zašpêcati  -am dov. (ȇ) žarg. zatožiti, ovaditi: zašpecati sošolca razredniku ♪
46.      ambulánten  -tna -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na ambulanto: ambulantni bolnik; ambulantni pregled; ambulantni zdravnik ga je poslal k specialistu; ambulantno zdravljenje / ambulantni voz z ranjenci / ambulantni vozel ploščat vozel pri zasilnem obvezovanju 2. premičen, potujoč: ambulantna knjižnica; cestna ambulantna informacijska služba; ambulantna trgovina ambulántno prisl.: lažji bolniki se zdravijo ambulantno ♪
47.      anestezíst  -a m (ȋ) zdravnik specialist za anestezijo: anestezist daje anestezijo; zdravnik anestezist ♪
48.      barítov  -a -o (ȋ) pridevnik od barit: baritova specifična teža ♪
49.      bedrésce  -a s (ẹ̑) šalj. bedrce: speči gosje bedresce ♪
50.      bencín  -a m (ȋ) vnetljiva tekočina za pogon ali čiščenje: natočiti bencin; smrdi po bencinu; prati v bencinu; politi z bencinom; motorni bencin; mešati navadni in super bencin; to vozilo porabi malo bencina ∙ pog., šalj. zdajle ne bi škodilo malo bencina alkoholne pijače ♦ farm. čisti bencin za rane; teh. lahki bencin z majhno specifično težo; visokooktanski bencin ki ima oktansko število okoli sto ♪
51.      biftek  tudi beefsteak -a [bíftek] m (ȋ) na hitro opečen goveji zrezek: speči biftek; biftek z jajcem ♦ gastr. tatarski biftek iz zmletega surovega govejega mesa, začinjenega z devetimi začimbami ♪
52.      blagó  -á s, mn. blága s in blagóvi m (ọ̑) nav. ed. 1. izdelek ali pridelek, namenjen tržišču: dobaviti, pakirati, prodajati blago; galanterijsko, industrijsko, špecerijsko blago; izvozno blago; blago za široko potrošnjo; velika izbira, ponudba blaga; povpraševanje po blagu; trgovina z mešanim blagom / plačevati v blagu ne z denarjem; pren. popevka je konjunkturno blago 2. tudi mn. tekstilni izdelki, tkanina: blago se mečka; izdelovati, tkati, urezati blago; črtasto, enobarvno blago; volneno blago; dekorativno, pohištveno blago; letni blagovi; modna blaga; blago iz umetnih vlaken; blago na metre; blago za moške obleke; blago z napako; obleka iz pralnega blaga / blago se dobro nosi je trpežno in se ne mečka, se seka trga po pregibih; pog. blago je šlo skupaj se je skrčilo, uskočilo 3. star. premoženje, imetje: ne mara za posvetno blago; opremiti dom z živim in mrtvim blagom 4. nar. zahodno goveja živina: pastir zavrača blago iz detelje ● pog. to blago gre po njem je veliko povpraševanje, nima cene se prodaja po zelo nizki ceni; zbirati ljudsko, narodopisno blago dokumente ljudske kulture; publ. trgovina z belim blagom z dekleti; preg. dobro blago se samo hvali ◊ ekon. potrošno blago za osebno potrošnjo; etn. blago prodajati otroška igra, pri kateri udeleženec v vlogi kupca ugiblje, katero blago predstavljajo drugi; trg. kosovno blago blago na kose; razsuto blago nepakirano ♪
53.      blagóvnica  -e ž (ọ̑) velika trgovina, razdeljena na specializirane oddelke: desetnadstropna blagovnica; blagovnica za prodajo obutve ♪
54.      bonboniêra  tudi bonbonjêra -e ž (ȇ) lepa škatla z boljšimi bonboni: podarili so ji šopek in bonboniero; velika, okrašena bonboniera // specializirana trgovina s slaščicami, kavo in brezalkoholnimi pijačami: bonboniera je odprta vsak dan ♪
55.      bradavíčar  -ja m (ȋ) ekspr., redko kdor ima bradavice: kako grdo gleda ta bradavičar ♦ zool. strupen severnoameriški kuščar z bradavičasto kožo prsteno rjave barve, Heloderma suspectum ♪
56.      budíti  -ím nedov., bujèn (ȋ í) 1. povzročati prehajanje iz spečega stanja v budno: dolgo je budila zaspanca; ropot budi ljudi iz spanja; ptice se že budijo / buditi bolnika iz omame; pren. pomlad budi naravo 2. knjiž. povzročati, da kaj nastane; vzbujati: pesem mi budi spomin na mladost; pogled nanj ji budi žalostne misli; buditi radovednost, občudovanje, upanje / buditi v ljudeh narodno zavest; v srcu se mu budi sočutje budíti se pesn. porajati se, nastajati: pomlad, jutro se budi budèč -éča -e: domišljijo budeče razvaline; budeči se dan ♪
57.      búhtelj  -na tudi -tlja [tǝl] m (ú) pecivo iz kvašenega testa z marmeladnim nadevom: speči buhteljne ♪
58.      civilizácija  -e ž (á) skupek dosežkov, vrednot človeške družbe, zlasti glede na znanstveni in tehnični napredek: civilizacija raste; materialna, tehnična civilizacija; moderna, visoka civilizacija / nespečnost je bolezen civilizacije // posebna oblika duhovnega, materialnega in socialnega življenja kakega naroda ali skupine narodov: egipčanska, evropska civilizacija; ostanki civilizacije rodu Maja ◊ zgod. civilizacija po Morganu in Engelsu tretja stopnja v razvoju človeške družbe ♪
59.      časopís  -a m (ȋ) dnevno ali tedensko glasilo za obveščanje javnosti: časopis izhaja vsak dan; brati, izdajati časopis; naročiti se na časopis; dati oglas v časopis; jutranji, večerni časopis; prodajalec, raznašalec časopisov / pog. zaviti v časopis v potiskan časopisni papir / stenski časopis na desko pritrjeni aktualni članki ali obvestila v šolah, ustanovah, podjetjih; ustni časopis prireditev, sestanek, na katerem se razpravlja o določenih vprašanjih ∙ pog. dali so ga v časopis pisali so o njem v časopisu; pog. nesreča je že v časopisu poročilo o nesreči je že objavljeno v časopisu // biblio. periodično izhajajoča publikacija s specializirano vsebino; revija: ilustriran, leposlovni, modni časopis / šolski, ženski časopis ♪

   1 10 35 60 85 110 135 160 185 210