Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

sordina (2)


  1.      sordína  -e ž (ȋ) muz. priprava pri godalnih, pihalnih in tolkalnih instrumentih za dušenje tonov, dušilec: violinist je namestil sordino; igrati s sordino; kovinska, lesena sordina; pren., publ. iz njegove poezije se oglaša, čeprav s sordino, zanos mladosti ♪
  2.      sordíno  -a m (ȋ) muz. sordina: igrati s sordinom / patosu je včasih potreben sordino ♪



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA