Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

sonoren (1)

1.      sonóren  -rna -o prid. (ọ̑) zveneč, zvonek: govoril je z mirnim, sonornim glasom sonórno prisl.: govoriti sonorno ♪