Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

somnambulizem (1)

1.      somnambulízem  -zma m (ȋ) med. stanje človeka, ki ponoči v trdnem spanju hodi, kaj dela, ne da bi se tega pozneje spominjal; mesečnost: proučevati somnambulizem; hipnoza in somnambulizem / zdraviti somnambulizem ♪