Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
soma (123) 
- somán -a m (ȃ) kem. počasi hlapljiv tekoč bojni strup, ki že v zelo majhni količini ohromi živčni sistem: sarin in soman ♪
- sòmaševánje -a s (ȍ-ȃ) glagolnik od somaševati: somaševanje je vodil nadškof ♪
- sòmaševáti -újem nedov. (ȍ-á ȍ-ȗ) rel. skupno maševati: somaševali so škof in več duhovnikov / s papežem so somaševali novi kardinali ♪
- somátičen -čna -o prid. (á) med. telesen: somatične značilnosti; somatičen in psihičen ♪
- somatologíja -e ž (ȋ) veda o človeškem telesu: somatologija z anatomijo in fiziologijo; strokovnjak za somatologijo / predavati, somatologijo / žarg. kupiti somatologijo učbenik somatologije ♪
- somátski -a -o prid. (ȃ) med. telesen: somatske značilnosti / somatska zrelost / somatske in psihične bolezni ♪
- dipsomaníja -e ž (ȋ) med. občasna bolezenska nagnjenost k uživanju alkoholnih pijač ♪
- evrisomátik -a m (á) antr. človek široke telesne gradnje ♪
- kósoma prisl. (ọ̑) knjiž. v kosih, po kosih: omet odpada kosoma / obleko so metali kosoma za njim kos za kosom ♪
- leptosomátik -a m (á) antr. človek ozke telesne gradnje ♪
- psíhosomátičen -čna -o prid. (ȋ-á) psihosomatski: psihosomatični pojavi / psihosomatične bolezni / psihosomatična medicina ♪
- psíhosomátika -e ž (ȋ-á) med. nauk o telesnih boleznih, nastalih zaradi vplivanja duševnih pojavov ♪
- psíhosomátski -a -o prid. (ȋ-ȃ) med. duševen in telesen v medsebojnem odnosu: psihosomatski razvoj otrok / psihosomatske bolezni, motnje telesne bolezni, motnje, nastale zaradi vplivanja duševnih pojavov ♪
- rosomáh -a m (ȃ) zool. v severnih polarnih pokrajinah živeča roparska žival s košatim repom in svetlejšo progo vzdolž bokov, Gulo gulo: kožuh rosomaha ♪
- sčásoma prisl. (ā) izraža, da se kaj zgodi po določenem času: sčasoma smo postali prijatelji; nekaj denarja si je sčasoma prihranil / sčasoma se vse izve // polagoma, počasi: zanimanje za to je začelo sčasoma upadati / zastar. ustnica mu je sčasoma debelela ♪
- tripanosóma -e ž (ọ̑) nav. mn., zool. bičkarji, ki živijo kot zajedavci v krvni plazmi, Trypanosomidae: tripanosome so povzročitelji spalne bolezni ♪
- zmésoma prisl. (ẹ̑) zastar. vsevprek, brez razlike: zmesoma zabavljati na ves svet ♪
- bicíkel -kla m (í) pog. vozilo z dvema kolesoma na nožni pogon; kolo: kupiti bicikel; vozi se z biciklom ♪
- binokuláren -rna -o prid. (ȃ) teh. ki je za gledanje z obema očesoma, dvoočen: binokularni daljnogled, mikroskop ♦ biol. binokularno gledanje ♪
- bôžji -a -e prid. (ó) 1. rel. ki izhaja od boga, bogu lasten: božja kazen ga je zadela; božja ljubezen, pravičnost; prositi za božjo milost; z božjo pomočjo smo se rešili; naj bo, kakor je božja volja / vznes. zaželel jim je božjega blagoslova srečo, uspeh; star. Ferdinand, po milosti božji cesar Avstrije / Sin božji Kristus; vznes. poslušati božjo besedo evangelij, pridigo; Mati božja Kristusova mati; božja previdnost ga je vodila Bog; deset božjih zapovedi / božji rop oskrumba, onečaščenje česa svetega ali posvečenega // namenjen bogu: božja čast / star. služabnik božji duhovnik; knjiž. hiša božja, star. božji hram cerkev; služba božja maša / božji grob vidni spomin Kristusovega groba po cerkvah za velikonočne praznike 2. v medmetni rabi, včasih kot zapostavljeni prilastek, z oslabljenim pomenom, v zvezi z nekaterimi besedami izraža a) začudenje,
presenečenje: križ božji, ali je to mogoče b) nejevoljo, nestrpnost: za božji čas, kakšno javkanje; miruj že, strela božja c) svarilo, opozorilo: ne govori tako, za božjo voljo č) podkrepitev, poudarek: človek božji, kaj govoriš! že ves božji dan sedi; na pomoč, ljudje božji; nikjer nimaš božjega miru; na vsem božjem svetu, pod božjim soncem ji ne najdeš enake ● božji mir v srednjem veku od cerkvene oblasti zaukazana prepoved bojevanja ob določenem času, na določenem ozemlju, proti določenim osebam ali nasploh; vznes. ta dogodek je bil očiten prst božji svarilo, opomin, kazen; star. živeti v strahu božjem čednostno, pošteno; iron. ne bodi tak božji volek pohleven, mevžast; ekspr. če si božji, si sit dovolj si jedel; star. božja dekla smrt; pog., šalj. božja kapljica vino; star. v kotu je visela božja martra križ s podobo Kristusa; vznes. božja njiva pokopališče; iti na božjo pot romanje; tam je slavna božja pot romarska cerkev;
star. izid bolezni je še v božjih rokah neznan, nejasen; božja sodba v srednjem veku postopek v sodstvu, pri katerem je moral osumljenec za dokaz svoje nekrivde prebiti krute, smrtno nevarne preizkuse; star. stopiti pred božjo sodbo umreti; star. šiba božja velika nesreča, nadloga; ekspr. za božjo voljo jih je prosila, naj ji pomagajo zelo; vznes. pesnik po božji volji velik, nadarjen; naj gredo v božjem imenu ne branim jim; šalj. potrpljenje je božja mast, samo revež je, kdor se z njo maže; preg. ljudski glas, božji glas ljudsko mnenje je navadno pravilno, odločujoče; preg. božji mlini meljejo počasi, pa gotovo sčasoma je vsak kaznovan za svoja slaba dejanja ◊ bot. božji les ali božje drevce zimzelen grm s trnato nazobčanimi listi, Ilex aquifolium; božja milost zdravilna rastlina, ki raste na vlažnih bregovih in močvirnih travnikih, Gratiola officinalis; vrtn. božje drevo parkovno ali gozdno drevo z velikimi
pernato razdeljenimi listi; pajesen; prisl.: častiti po božje; sam.: kdo si, božji? star. nima božjega v žepu denarja ♪
- čebèr -brà tudi čèber -bra [čǝb] m (ǝ̏ ȁ; ǝ̀) večja lesena posoda z dvema ušesoma: čeber vode; čeber za pranje z odprtino za odtok vode ∙ ekspr. glavo imam kot čeber čutim pritisk, bolečino v glavi ♪
- čèp čêpa m, mest. ed. tudi čépu (ȅ é) 1. lesen zamašek, navadno za sode: odbiti sodu čep; zabiti čep v sod; sod pušča pri čepu; pijan ko čep zelo / luknjo v trupu čolna zapre z lesenim čepom; glinasti čep za livarske peči 2. teh. valjast ali stožčast predmet za povezovanje, spajanje: vijaki, matice, čepi; čep vtiča 3. agr. po obrezovanju preostali del mladike, navadno z dvema očesoma: čep na trsu / rezati na čep ◊ les. čep lesen del za sestavljanje, povezovanje lesenih delov; med. čep delček strjene krvi, ki zamaši žilo; gnojni stržen v mandeljnih; čepek; ušesni čep iz ušesnega masla; strojn. čep jeklen valjček, ki gibljivo veže ročice ali drogove; sornik; zool. čep manjša sladkovodna riba z vretenastim trupom in vitkim repom, Aspro zingel ♪
- dogódek -dka m (ọ̑) kar se zgodi: dogodki so se vrstili z veliko naglico; težko je slediti vsem dogodkom; razpravljati o aktualnih dogodkih; neprijeten, zanimiv dogodek; to so bili usodni dogodki za našo deželo; živo se spominja dogodka iz šole; dogodki na bojiščih / izid te knjige je bil velik literarni dogodek; komentar o športnih dogodkih dneva; v tem kraju so se odigravali pomembni zgodovinski dogodki / ekspr.: sestanek obeh državnih voditeljev je zgodovinski dogodek ima velik, trajen pomen; srečanje atletskih prvakov je bilo dogodek leta najpomembnejši dogodek ∙ ekspr. v družini pričakujejo vesel dogodek rojstvo otroka; zanima nas, kakšen bo razvoj dogodkov po odstopu vlade kaj se bo zgodilo; publ. v teku dogodkov se bo pokazalo, kdo ima prav sčasoma, polagoma ♦ zgod. septembrski dogodki protinemške demonstracije v Ljubljani septembra 1908, ob katerih je
vojaštvo streljalo na demonstrante // ekspr., v povedni rabi posebno, nenavadno doživetje: to je bil zanj dogodek; njegov nastop je bil vselej dogodek za orkester in za občinstvo / svatba je bila na vasi dogodek ♪
- dvókoló -ésa s (ọ̑-ọ̑ ọ̑-ẹ̑) knjiž. vozilo z dvema kolesoma na nožni pogon; kolo: voziti se z dvokolesom; razprodaja najdenih dvokoles / motorno dvokolo motorno kolo, motor ♪
- dvóóčen -čna -o prid. (ọ̑-ọ̑) biol., v zvezi dvoočno gledanje gledanje z obema očesoma ♪
1 26 51 76 101 
