Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

som (1.425-1.449)


  1.      zabévskati  -am tudi zabêvskati -am dov. (ẹ̑; ȇ) 1. oglasiti se s kratkim, rezkim glasom: pes je nekajkrat zabevskal in utihnil; pren. v daljavi je zabevskal mitraljez 2. slabš. zadirčno reči, povedati: v odgovor je nekaj zabevskal / kaj se dogaja, je zabevskal ♪
  2.      zabléjati  -am dov. (ẹ̄) 1. oglasiti se z zategnjenim, enakomerno tresočim se glasom: jagnje je zablejalo 2. slabš. reči, povedati z zategnjenim, jokavim glasom: nerazločno nekaj zablejati ♪
  3.      zableketáti  -ám in -éčem dov. (á ȃ, ẹ́) oglasiti se z zategnjenim, enakomerno tresočim se glasom: ovca je zableketala ♪
  4.      zabrazdáti  -ám dov. (á ȃ) 1. iti, stopiti v kaj rijoč, mešajoč z rokami, nogami: otroci so zabrazdali po vodi 2. narediti nekaj gibov s prsti, roko v čem gostem: zabrazdati s prsti po blatu / zabrazdati z žlico po juhi za mesom ● zastar. zabrazdati komu čast umazati, prizadeti ♪
  5.      zabrenčáti  -ím dov., zabrénči in zabrênči; zabrénčal in zabrênčal (á í) oglasiti se z enakomerno tresočim se glasom: čebela, muha zabrenči / preh. tiho si je zabrenčal pesem mrmraje zapel // dati živalskemu brenčanju podoben glas: zvonec na vratih je zabrenčal ♪
  6.      zabrlízgniti  -em dov. (í ȋ) 1. predirljivo zapiskati ali zažvižgati na prste: zabrlizgnil je, da jih je opozoril; zabrlizgniti na prste 2. dati visok, oster glas: vlak je zategnjeno zabrlizgnil; brezoseb. v pristanišču je oglušujoče zabrlizgnilo // oglasiti se s takim glasom: gams je zabrlizgnil ♪
  7.      zabrúndati  -am dov. (ȗ) 1. oglasiti se z nizkim, mrmrajočim glasom: medved je zabrundal / zadovoljno zabrundati 2. ekspr. z govorjenjem, mrmranjem izraziti nejevoljo, nesoglasje: nekaj je zabrundal in odšel 3. preh. mrmraje zapeti: zabrundati (si) popevko ♪
  8.      zacepetáti  -ám dov. (á ȃ) večkrat slišno udariti z nogami ob tla: od jeze je zacepetal; nestrpno zacepetati / med plesom je večkrat zacepetal z nogami ♪
  9.      zaceptáti  -ám dov. (á ȃ) redko zacepetati: nestrpno zaceptati / med plesom je zaceptal z nogami ♪
  10.      zaciciríkati  -am dov. (ȋ) oglasiti se z glasom ciciri: gozdni jereb je zacicirikal ♪
  11.      zacmériti se  -im se dov. (ẹ́ ẹ̑) lahno zajokati s tožečim glasom: otrok se je zacmeril ♪
  12.      zacvíliti  -im dov., zacvilíla tudi zacvílila (í) 1. oglasiti se z zelo visokim glasom: miš, pes zacvili / ženske so preplašeno zacvilile // dati cviljenju podoben glas: vrata so zacvilila; zavore močno zacvilijo 2. slabš. (polglasno) zajokati: pred vrati je nekaj zacvililo; otrok je malo zacvilil, pa so ga hitro potolažili ● ekspr. če mački na rep stopiš, zacvili človek se oglasi, razburi, če kdo prizadene njegove koristi, interese ♪
  13.      začíniti  -im dov. (ȋ ȋ) dodati snov, ki daje hrani prijeten, navadno ostrejši okus: začiniti jed; začiniti solato s kisom in čebulo; preveč začiniti; pren., ekspr. začiniti pogovor z duhovitostmi začínjen -a -o 1. deležnik od začiniti: preveč začinjene jedi 2. ekspr. nespodoben, nedostojen: začinjena zgodba; začinjena namigovanja ♪
  14.      začiríkati  -am dov. (ȋ) oglasiti se z glasom čiri: v travi je začirikal muren ♪
  15.      začívkati  -am dov. (ȋ) oglasiti se s kratkimi, visokimi glasovi: mladiči v gnezdu so začivkali // ekspr. reči, povedati z glasom, podobnim čivkanju: dober dan, so začivkali otroci ♪
  16.      zadeklamírati  -am dov. (ȋ) 1. umetniško podati (pesniški) tekst na pamet: igralka je z zvočnim glasom zadeklamirala nekaj verzov 2. ekspr. vzneseno reči, povedati kaj vsebinsko praznega: takoj je zadeklamiral frazo o dolžnostih do naroda ♪
  17.      zadírati se  -am se nedov. (ȋ ȋ) ekspr. oglašati se z močnim, neprijetnim glasom: vrana se zadira // z ostrimi besedami izražati nezadovoljstvo, nesoglasje: brez razloga se zadirati; zaradi razdraženosti se je zadiral // grobo, glasno oštevati: za vsako malenkost se zadira name ♪
  18.      zadírčen  -čna -o prid. (ȋ) ki z močnim, neprijetnim glasom izraža nezadovoljstvo, nesoglasje: nenadoma je postal razdražljiv in zadirčen / zadirčne besede / zadirčen glas zadírčno prisl.: zadirčno ga je zavrnil; njen glas je zvenel zadirčno ♪
  19.      zádnjič  prisl. (ȃ) 1. pri ponavljanju na zadnjem mestu: zdaj te zadnjič nadlegujemo; zadnjič te opozarjam; na ovinku se je še zadnjič ozrla po domu / vseeno mu je, tako in tako je zadnjič tu; ekspr. v tej gostilni sem prvič in zadnjič / elipt. predstava ob 20. uri. Zadnjič 2. izraža, da čemu časovno malo odmaknjenemu (v preteklost) ne sledi nič iste vrste: kar sva govorila zadnjič, se je že uresničilo; zadnjič, ko ni mogla spati, je premišljala o tem / od zadnjič je ostalo še nekaj; za tisto od zadnjič jih boš še dobil / elipt. zahvalim se ti za zadnjič 3. star. nazadnje: vse je pregledala in zadnjič našla, kar je iskala / zadnjič so ju videli včeraj ● ekspr. to vam povem prvič in zadnjič dokončno, nepreklicno; enkrat za vselej; ekspr. prvič in zadnjič ti rečem: denarja ne dam izraža odločno zavrnitev; ekspr. nehvaležni da so? Saj ne bi bili prvič, pa tudi zadnjič ne poudarja pogostnost dejanja ♪
  20.      zadostítev  -tve ž (ȋ) 1. glagolnik od zadostiti: zadostitev predpisom / zadostitev obveznosti / zadostitev potrebe 2. knjiž. zadoščenje: zahtevati zadostitev za žalitve ♪
  21.      zadostíti  -ím dov., zadóstil (ȋ í) 1. z dajalnikom narediti, da je kaj skladno z zahtevami, pričakovanji, izhajajočimi iz tega, kar izraža določilo: zadostiti pravici, predpisom, zakonu / knjiž. temu človeku je težko zadostiti ustreči // knjiž. narediti, da kaj zahtevanega, obvezujočega postane stvarnost, dejstvo; izpolniti, uresničiti: zadostiti dolžnostim, pogojem, zahtevam / pomagal mu je pri delu, da je lahko zadostil naročilom 2. knjiž. zadovoljiti: z marsičim se je ukvarjal, pa ga nobena stvar ni zadostila; zadostiti in pomiriti koga / zadostiti potrebo po gibanju / estetsko zadostiti 3. knjiž. opraviti določeno dejanje, da se kdo ne čuti več oškodovanega, užaljenega zaradi storjene mu krivice, povzročene škode, žalitve: zadostiti za krivico, tatvino ♦ rel. zadostiti za greh 4. nedov., zastar. zadoščati: premoženje ni zadostilo, da bi plačali dolgove zadoščèn -êna -o: zadoščen nagon; zadoščen umolkniti; čutiti se zadoščenega; prisl.: dokončali smo, je zadoščeno vzdihnil / v povedni rabi radovednosti je zadoščeno ∙ ekspr. pravici je zadoščeno kazen je izvršena ♪
  22.      zadóščati  -am nedov. (ọ́) 1. biti v skladu s pričakovano, zahtevano količino, mero: zbrana sredstva zadoščajo za obnovo šole / za opravljanje tega dela zadoščata dva delavca // biti v skladu s pričakovanim, zahtevanim, potrebnim sploh: oprema zadošča predpisom / samo opisovanje dejstev pisatelju ne zadošča; za nekatere plese ni potrebna glasba, zadošča topot nog / zadoščati samemu sebi 2. knjiž. zadovoljevati: domača avtomobilska industrija zadošča precejšen del potreb kupcev / pevec je v tej vlogi docela zadoščal ustrezal ♪
  23.      zadoščênje  -a s (é) 1. duševno stanje, pri katerem se kaj doživlja kot skladno z lastnimi zahtevami, pričakovanji: po opravljenem delu ga je navdalo, prevzelo zadoščenje; čutiti zadoščenje; imeti zadoščenje pri delu; zadoščenje zmagovalca; občutek zadoščenja / v zadoščenje mu je, da je njegov predlog sprejet; z zadoščenjem ugotavlja, da je delo dobro opravil 2. kar se naredi, da se kdo ne čuti več oškodovanega, užaljenega zaradi storjene mu krivice, povzročene škode, žalitve: zahtevati zadoščenje; materialno, moralno zadoščenje; popolno, pravično zadoščenje / dati komu zadoščenje za kaj; dobiti zadoščenje 3. glagolnik od zadostiti: zadoščenje predpisom, zakonom 4. knjiž. zadovoljitev: zadoščenje potreb / zadoščenje žeje potešitev ● zastar. če dolg ni vrnjen, dobi upnik zadoščenje odškodnino, nadomestilo ♪
  24.      zadréti se  -dêrem se dov., zaderíte se; zadŕl se (ẹ́ é) ekspr. oglasiti se z močnim, neprijetnim glasom: zadrl se je v pozdrav / ali prideš, se je zadrl za menoj / na strehi se je zadrla mačka / šolski zvonec se je zadrl // grobo, glasno koga ošteti: zadreti se na koga; za vsako stvar se zadere name ♪
  25.      zagágati  -am dov. (ā) oglasiti se z glasom ga: divje gosi so zagagale // nizko reči, povedati: ona je kriva, so zagagale ženske ● ekspr. če se bo tako nadaljevalo, bomo kmalu zagagali zelo slabo zaživeli ♪

   1.300 1.325 1.350 1.375 1.400 1.425 1.450 1.475 1.500 1.525  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA