Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

sol (976-1.000)


  1.      kámenček  -čka [mǝn] m (ā) 1. manjšalnica od kamen: vreči kamenček v okno; raznobarvni kamenčki v rečnem produ; hiše so bile videti kot drobni beli kamenčki / kamenčki v mozaiku ♦ anat. ravnotežni kamenčki drobci anorganskih snovi v ravnotežnem organu 2. košček iz zlitine cerija, ki pri kresanju (v vžigalniku) oddaja iskre: vstaviti nov kamenček v vžigalnik / kresilni kamenčki 3. nekdaj paličica iz skrilavca za pisanje na kamnito tablico: takrat so v osnovni šoli še pisali s kamenčkom ♪
  2.      kániti  -em, in kaníti in kániti -em dov. (á ȃ; ȋ á ā) nav. 3. os. pasti v obliki kaplje: solza kane na lice / kaplja kane / brezoseb. od ledene sveče je kanilo; pren., knjiž. sončni žarek kane v sobo // preh. povzročiti, da kaj pade v obliki kaplje: kaniti v omako nekaj kapljic vina ● pog. tu in tam mu kaj kane (v žep) dobi, zasluži majhno vsoto denarja; ekspr. sosed kane v hišo nepričakovano vstopi; star. včasih kaj prinese, včasih pa nič, kakor kane nanese, se primeri ♪
  3.      kantáta  -e ž (ȃ) muz. večja vokalna in instrumentalna skladba za soliste, zbor in orkester: izvajati kantato; slavnostna kantata; skladatelj kantat in oratorijev ♪
  4.      kápati  -am in -ljem nedov. (ā ȃ) 1. nav. 3. os. padati v obliki kapelj: kri kapa iz rane; brezoseb. iz pipe je začelo kapati / ekspr. solze mu kapajo po licih tečejo // ekspr., redko padati sploh: zrele hruške kapajo na tla / cekini so kar kapali v mošnjo 2. preh. povzročati, da kaj pada v obliki kapelj: kapati limonin sok v omako 3. ekspr. v presledkih drug za drugim prihajati: od vsepovsod kapajo ljudje; gostje so kapali v hišo ♪
  5.      kápsula  -e ž (ȃ) 1. zdravilo v želatinastem ali škrobnem ovoju: pogoltniti kapsulo; kapsule in tablete / prodajati zdravilo v obliki kapsul / ricinusovo olje v kapsulah 2. teh. del vesoljske ladje brez osnovnih potisnih raket: kapsula z dvema članoma posadke / kapsula vesoljske ladje / kapsula pristane na luni lunarni modul 3. anat., navadno s prilastkom tkivo, ki ovija kak organ; ovojnica: ledvična, sklepna kapsula ♦ biol. bakterijska kapsula trdna ali sluzasta snov, s katero se obdajo nekatere bakterije, bakterijska ovojnica ♪
  6.      karakterolóški  -a -o prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na karakterologijo: sodobne karakterološke šole / karakterološka kritika 2. publ. značajski, karakteren: karakterološka prepričljivost glavnih oseb / karakterološke značilnosti ♪
  7.      karbonát  -a m (ȃ) kem. sol ogljikove kisline: razkroj karbonatov / bakrov, cinkov, kalcijev, kalijev, magnezijev, natrijev, železov karbonat ♪
  8.      kárcer  -ja m (á) šol., v stari Avstriji disciplinska kazen, pri kateri mora biti učenec določen del prostega časa v šoli: dati, dobiti štiri ure karcerja ♪
  9.      karlovárski  in kárlovarski -a -o prid. (ȃ; ȃ) nanašajoč se na Karlove Vare: karlovarske znamenitosti ♦ med. karlovarska sol odvajalno sredstvo iz natrijevih in kalijevih soli ♪
  10.      karmenáteljc  -a [tǝl] m (ȃ) pog. kos mesa s kostjo s telečjega ali svinjskega hrbta; zarebrnica: kupiti karmenateljce / svinjski, telečji karmenateljc / naročil je telečji karmenateljc in solato ♪
  11.      kasárna  -e ž (ȃ) pog. vojašnica: zgraditi kasarno; vojaki so se vračali v kasarno / zaprt je bil v belgijski kasarni v vojašnici v Ljubljani, v kateri so bili med okupacijo zapori / spremeniti šolo v kasarno // slabš. večstanovanjsko poslopje, navadno staro, enolično: stanovalci dvonadstropne delavske kasarne / stanovanjska kasarna ♪
  12.      kataklízma  -e ž (ȋ) knjiž. dogodek v naravi, ki povzroči velike spremembe na zemeljski površini ali v vesolju: uničenje vsega živega v strahotni kataklizmi; vesoljska kataklizma; izginotje Atlantide zaradi kataklizme na zemeljski skorji / ekspr. šele čez nekaj časa po kataklizmi se je prebivalstvo zavedelo nesreče po hudi katastrofi ♪
  13.      katalóg  -a m (ọ̑) 1. sistematični seznam knjig z določenimi podatki: izdelati, sestavljati katalog; poiskati signaturo knjige v katalogu; moderno urejeni katalogi; katalog knjižnice / prostori za katalog / žarg. iti v katalog v oddelek za katalogizacijo // s prilastkom seznam česa z določenimi podatki sploh: zvezdni katalog; katalog umetnin; katalog znamk; pren., publ. katalog človekovih pravic 2. publikacija s seznamom določenih del in nekaterimi podatki: galerijski katalog; katalog s predgovorom 3. seznam vsega blaga proizvodne ali trgovske organizacije, opremljen s podatki o kvaliteti, s ceno in sliko: katalogi in prospekti / naročiti blago po katalogu 4. zastar. dnevnik, redovalnica: odprl je katalog in začel spraševati ◊ biblio. abecedni katalog; avtorski katalog narejen po abecedi avtorjev; listkovni katalog; stvarni katalog narejen po določenih vidikih glede na vsebino del; šol. katalog nekdaj uradna knjiga z osebnimi podatki učencev in podatki o njihovem uspehu, vedenju, šolanju ♪
  14.      katapúlten  -tna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na katapult: katapultna krogla / katapultni sedež sedež v letalu ali vesoljski ladji, s katerim vred se ob nesreči pilot lahko izstreli; katapultne sani premični del katapulta, na katerega se namesti letalo ♪
  15.      katapultírati  -am dov. in nedov. (ȋ) aer. 1. s katapultom omogočiti vzlet: katapultirati letala 2. s posebno pripravo potisniti s sedežem vred iz letala, vesoljske ladje: katapultirati pilota; katapultirati se iz gorečega letala ♪
  16.      katastrófa  -e ž (ọ̑) 1. dogodek v naravi, ki povzroči veliko razdejanje, uničenje: katastrofa je uničila deželo; ugotavljati škodo po katastrofi; potresna, vodna katastrofa; posledice katastrofe; vedenje živali med katastrofo / publ. atomska katastrofa razdejanje, uničenje, ki bi ga povzročila uporaba atomskih bomb; vesoljske katastrofe dogodki, ki povzročijo velike spremembe v vesolju / naravna katastrofa 2. nav. ekspr. zelo hud, neprijeten dogodek z usodnimi posledicami, nesreča: katastrofe so ga utrdile; doživljati same katastrofe; vojna in druge katastrofe / kakšen popravni izpit še ni taka katastrofa / publ. aprilska katastrofa kapitulacija stare Jugoslavije ob fašističnenn napadu 3. nav. ekspr. uničenje, propad: katastrofa se bliža, prihaja; izdajalci so pehali državo v katastrofo; podjetje je pred katastrofo; naselitev krapa v teh vodah je povzročila ribjo katastrofo; katastrofa družine / napovedovati politično, socialno katastrofo prevrat // ekspr. prenehanje življenja, smrt: zdravnik se boji, da bo nastopila katastrofa; zdravila so preprečila katastrofo ◊ geol. dogodek v naravi, ki povzroči velike spremembe na zemeljski površini ali v vesolju; lit. razplet s tragičnim koncem ♪
  17.      katéder  -dra m (ẹ́) 1. miza za učitelja v razredu: vstati izza katedra; iti h katedru; položiti zvezke na kateder; sesti za kateder; rjav kateder ∙ ekspr. o šolskih stvareh odločajo ljudje, ki še niso sedeli za katedrom poučevali // vzvišen prostor pred tablo s to mizo, oder: stopiti na kateder; nekateri učenci so bili vprašani na katedru, drugi v klopeh 2. redko govorniški oder, tribuna: ko je odhajal s katedra, so mu ploskali ♪
  18.      kategorizácija  -e ž (á) razvrščanje v kategorije: kategorizacija delavcev po kvalifikaciji; kategorizacija stanovanj, šol, zemljišč; odlok o kategorizaciji / izvršiti kategorizacijo ♪
  19.      kategorizírati  -am dov. in nedov. (ȋ) razvrstiti v kategorije: kategorizirati ceste; kategorizirati šole po številu oddelkov / kategorizirati odgovore v konkretne in splošne razvrščati, deliti; publ. ni mogoče ene fakultete kategorizirati za pomembnejšo od druge imeti za, šteti za kategorizíran -a -o: kategorizirane ceste; nižje kategorizirana delovna mesta ♪
  20.      katión  -a m (ọ̑) fiz. pozitivno naelektren ion: soli v vodni raztopini razpadejo na anione in katione; vodikovi kationi ♪
  21.      káviar  -ja m (ȃ) gastr. jed, pripravljena iz nasoljenih iker, zlasti beluge, jesetra: postreči s kaviarjem / omaka iz kaviarja iz nasoljenih iker teh rib / ruski kaviar ♪
  22.      kavzálnost  -i ž (ȃ) značilnost vzročnega, vzročnost: dokazoval je, da smotrnost ni v nasprotju s kavzalnostjo; absolutna kavzalnost ♪
  23.      kázati  tudi kazáti kážem nedov. (á á á) 1. delati tako, da kdo lahko kaj gleda, opazuje: izgovarja se in kaže dokumente; kazal mu je vse vrste blaga / celo popoldne je kazala slike / rad kaže svoje stanovanje razkazuje // s prislovnim določilom usmerjati pozornost k čemu, navadno s prstom, roko: kazati proti vratom; kazala je na desno stran, za njim; s palico kazati po zemljevidu // navadno v zvezi s pot voditi, usmerjati: ženska nama je kazala pot / vozil je naprej, da je kazal pot; pren., knjiž. kazati pot do sreče 2. dajati podatke, informacije o čem glede na določen položaj, lego: brzinomer je kazal že 180 kilometrov na uro / ura kaže enajst je enajst / tehtnica je kazala več, kot je mislil / mali kazalec kaže ure, veliki minute 3. nav. ekspr. imeti kaj vidno, opazno: krilo je prekratko in spet kaže noge / kazala je dve vrsti belih zob / strgan plašč je kazal podlogo; dvorišče kaže red in snago; na levi strani se kažejo ostanki nekdanjega gradu / slika kaže dekle v narodni noši na sliki je dekle; narediti kaj tako, kot kaže slika kot je na sliki 4. biti izraz, posledica določenega stanja, pojava: bilanca kaže izgubo / podatki kažejo gmotno stanje; anketa kaže, da zanimanje za to raste / poskusi kažejo na podobnost med njima da sta si podobna; zdravje kaže na boljše / ta ideologija kaže vpliv kozmopolitizma // nav. 3. os., z odvisnim stavkom izraža možnost, verjetnost: ni kazalo, da bi ga našli; kaže, da ima prav; kazalo je, da so ga odpustili / kaže, da bo lepo vreme / z njim slabo kaže / kakor (vse) kaže, si položaja ni bistveno izboljšal 5. nav. 3. os., navadno s prislovnim določilom imeti take zunanje znake, iz katerih se da predvidevati kaj: letina dobro, slabo kaže; sadje lepo kaže; ne kaže mu nič dobrega / ekspr. vreme še kar kaže lepo kaže / obraz kaže na jok da bo jokal; nebo kaže na dež / star. kaže se mu izguba da bo imel izgubo 6. delati vidno, opazno a) razpoloženje, stanje: kazala je veliko jezo; javno ne kaže svoje ljubezni do nje; sovraštvo kažejo v besedah in dejanju / obraz je kazal sočutje, strah / to se lepo kaže v zgradbi hrbtenice b) lastnost, značilnost: kazal je štirideset let; proti njej se kaže junaka / ta človek kaže zdrave nazore / na zunaj je kazal poštenost / z oslabljenim pomenom v šoli ni kazal pridnosti / nav. ekspr. ta obleka ga je kazala veliko mlajšega c) razmerje, odnos: ta fant kaže veliko nadarjenost za glasbo; kaže velik smisel za pisanje / zaenkrat kaže voljo do dela // nav. ekspr. imeti (vidno, opazno): umorjeni je kazal globoko rano / hrib že kaže zimsko lice; murve so kazale prvo brstje 7. nav. 3. os., ekspr., z nedoločnikom izraža primernost, potrebnost narediti, storiti kaj: o tem kaže govoriti; ne kaže hoditi tja; niti minute ne kaže izgubljati; tega ne kaže zavreči / premišlja, kaj bi kazalo narediti / ob novem romanu se kaže vsaj malo zamisliti / temu človeku kaže pomagati / zastar. otrok kaže biti ubogljiv zdi se, da je // elipt., navadno z nikalnico, v zvezi z drugega izraža verjetnost ene, edine možnosti: vdal sem se, drugega mi ni kazalo; ne kaže mi drugega, kakor potrpeti; ekspr. kaj mu je sploh še kazalo drugega ● ekspr. to že od samega začetka ni nikamor kazalo ni dajalo upanja na uspeh, ugodno rešitev; ne kaže svojih let videti je mlajši, kot je v resnici; ekspr. vsemu svetu kaže fige, jezik ves svet omalovažuje, se ne meni zanj; ves čas jim je kazal hrbet bil je obrnjen tako, da so videli njegovo hrbtno stran; kazati komu jezik moliti jezik iz ust, zlasti v znamenje omalovaževanja, nasprotovanja; pog. na filmskem platnu kažejo kavbojke predvajajo, so na sporedu; ekspr. kaže kosti, rebra zelo je suh; ekspr. pričel je kazati svoja leta dobivati za svojo starost značilne poteze, znake; ekspr. spet kaže čemeren obraz je slabe volje; ekspr. za hrbtom mu je kazal osle imel razprte prste obeh rok tik pred nosom in pri tem iz ust molil jezik; ekspr. streha kaže rebra manjka ji veliko strešnih opek, skodel; ekspr. že spet kaže roge se upira; se napihuje, postavlja; kaže dobro voljo pripravljen, voljen je kaj storiti, pomagati; ekspr. sovražnik znova kaže zobe pripravlja se za napad, grozi; ekspr. gospodi je rad kazal zobe nasprotoval, se upiral; ekspr. ljudje bi s prstom kazali za njim obsojali ga, imeli ga za krivega; ekspr. vzela sta se, ker je obema kazalo ker so bile okoliščine, prilike ugodne, primerne; ekspr. slaba (mu) kaže (njegov) položaj je tak, da ni pričakovati ugodnih rešitev kázati se tudi kazáti se delati tako, da se lahko kaj gleda, opazuje: kazal se je v ponošenem cilindru / rada se kaže ljudem; ni se rad kazal v javnosti hodil med ljudi; nastopal / življenje se mu kaže v pravi luči kazáje: vlekel ga je s seboj, kazaje na grm; kazaje s pogledom, prstom proti sobi kažóč -a -e: zastar. govoril je, kažoč nanjo; kažoč ji pot ♪
  24.      kázen  -zni ž (ȃ) 1. kar je določeno za kršilca kakih norm, zahtev: otrok je bil priden, zato so mu kazen odpustili, preklicali; pog. kazen odsedeti, odslužiti; zaslužila je kazen; mila, stroga kazen; groziti s kaznijo; kazen za tatvino; vzgojni učinek kazni / doma ga je doletela, zadela huda kazen / dati kazen kaznovati; dobiti kazen biti kaznovan / disciplinska, eksemplarična kazen / v prislovni rabi: za kazen bo ostal doma; ekspr. naj bo za kazen, je rekel škodoželjno / ubogal je iz strahu pred kaznijo kaznovanjem // dogovorjena odškodnina za primer neizpolnitve ali nepravilne izpolnitve pogodbe: moral je plačati kazen / publ. zapadel je kazni 2. jur. ukrep proti krivemu in kazensko odgovornemu storilcu kaznivega dejanja, (gospodarskega) prestopka ali prekrška: določiti, odmeriti, predpisati kazen; kazen izreči, izvršiti / kazen nastopiti / obsoditi koga na denarno, zaporno kazen / pogojna kazen pri kateri se izvršitev kazni pogojno odloži; pogojna obsodba; prostostna kazen ali kazen odvzema prostosti pri kateri mora obsojenec prebivati v kazenskem poboljševalnem zavodu; smrtna kazen pri kateri se obsojenec kaznuje s smrtjo; telesna kazen v nekaterih deželah pri kateri se obsojenec kaznuje s telesnim trpljenjem, z izgubo pomembnega organa; kumulativno predpisana kazen pri kateri se obsojenec kaznuje z denarno in zaporno kaznijo; kazen prepovedi opravljanja določenega poklica; kazen zaplembe premoženja ◊ ped. vzgojna kazen; rel. večna kazen večno trpljenje človeka po smrti; šol. pisati kazen zaradi nediscipline prepisovati kak tekst ♪
  25.      kaznováti  -újem dov. in nedov. (á ȗ) dati, določiti komu kazen: kaznovati otroka; kaznovali so jo zaradi nereda; v šoli so ga kaznovali, ker je motil pouk; milo, ostro kaznovati / fanta so eksemplarično kaznovali / kaznovati zločince; sleparja so kaznovali brez usmiljenja; kaznovati koga z globo, smrtjo / to dejanje se kaznuje z zaporom do enega leta kaznován -a -o: bil je kaznovan za več prestopkov; sam.: kaznovani je moral plačati denarno kazen ♪

   851 876 901 926 951 976 1.001 1.026 1.051 1.076  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA