Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

sol (951-975)


  1.      jo  tož. od ona, rod. je, nav. ekspr. 1. pog. stvar, ki se ne mara ali ne more imenovati: dobiti jo po glavi biti ostro grajan; biti tepen; biti premagan; jo že imam sem se že domislil; pošteno jo je izkupil dobil je hude poškodbe; doživel je velik neuspeh; ne boš je zvozil zadeve ne boš uspešno dokončal; nizko prav nastavlja mu jo ga spolno zapeljuje, vabi; srečno jo je odnesel nič hudega se mu ni zgodilo; ti jo zmerom pogodiš, uganeš pravilno poveš, narediš; godci jo urežejo skladbo, pesem; zagosti jo komu napraviti nevšečnost, neprijetnost; zasoliti jo komu kaj neprijetnega povedati, napraviti; zavozil si jo napačno si naredil 2. pog., z nekaterimi glagoli izraža a) hojo: kresati, mahati, primahati jo; ubral jo je po bližnjici / čez mejo jo je potegnil odšel je ilegalno v tujino b) tek, beg: brisati, odkuriti, odpetati, pocediti, popihati jo 3. navadno v nikalnih stavkih krepi predmet ali smiselni osebek: ni je ženske, ki bi si to upala / v vzkliku glej jo navihanko; prim. ga, jih, on ♪
  2.      jodát  -a m (ȃ) kem. sol jodove kisline: jodati in jodidi ♪
  3.      jodíd  -a m (ȋ) kem. sol jodovodikove kisline: uporaba jodidov / kalijev, srebrov, vodikov jodid ♪
  4.      jodírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. med. mazati z jodovo tinkturo: jodirati kožo 2. kem. dodajati natrijev jodid ali natrijev jodat: jodirati sol 3. kem. uvajati jod v organske spojine ♪
  5.      jók  -a m (ọ̑) 1. izražanje velike čustvene prizadetosti, zlasti žalosti, ali telesne bolečine s solzami in glasovi: jok ji je lajšal bolečino; premagovati, knjiž. dušiti jok; histeričen, pretresljiv, pridušen jok; ekspr. krčevit jok; ganil ga je jok otrok; od joka pordele oči / držati se na jok; zaradi graje mu je šlo na jok; ekspr. bruhniti, planiti, spustiti se, udariti v jok; spraviti ljudi v jok; elipt. odšel je, ona pa v jok / ekspr. spet bo v hiši jok in stok tožbe, tarnanje ∙ ekspr. pri njem ne pomagata ne palica ne jok ne huda kazen ne žalost, prizadetost drugih; ekspr. ima smeh in jok v enem mehu njegovo razpoloženje zelo hitro prehaja iz ene skrajnosti v drugo; ekspr. na jok mi gre, ko vidim tako brezbrižnost zelo sem prizadet; ustnice so se ji nabirale na jok dobivale so take gube, poteze kot pri joku; iron. ženski jok pa mačkine solze ženske jokajo za vsako malenkost // glasovi, ki nastanejo pri tem: jok je ponehaval; knjiž. jok se ji je izvil iz prsi; sobo je napolnil glasen jok; iz hiše je prihajal, je bilo slišati jok 2. knjiž., ekspr. joku podobni glasovi: jok burje, kitare, zvona ♪
  6.      jókati  tudi jokáti -am, in jókati tudi jokáti jóčem, in jókati se tudi jokáti se -am se, in jókati se tudi jokáti se jóčem se nedov., jókajte (se) tudi jokájte (se) in jóčite (se) (ọ́ á ọ́) 1. izražati veliko čustveno prizadetost, zlasti žalost, ali telesno bolečino s solzami in glasovi: otrok je jokal in se oklepal matere; jokati ob slovesu; ekspr. jokati dan in noč; jokati iz usmiljenja, od ganjenosti, jeze, veselja, žalosti; joka zaradi hude bolečine; pog., ekspr. jokati za vsako figo; ekspr. jokati za prazen nič; joka, ker je bil tepen; glasno, silovito, tiho jokati; ekspr. bridko, krčevito, milo jokati; rad joka; jokal je kot otrok močno, brez obvladovanja; ekspr. jokala je, da bi se je kamen usmilil zelo, da bi si skoraj oči izjokala zelo, veliko, da bi skoraj utonila v solzah močno, silovito / jokala je brez solz / knjiž., z notranjim predmetom jokati bridke, debele, grenke solze / krilila je z rokami in jokala: Vrnite nam ga; pren., ekspr. njegovo srce joka ∙ ekspr. včeraj je jokala, danes se pa smeje je bila žalostna; ekspr. obraz imajo veder, na dnu srca pa jokajo čutijo žalost, bolečino; ekspr. tak dim je, da vsi jokajo imajo solzne oči; knjiž., ekspr. jokajo krvave solze zelo trpijo // ekspr. žalovati, tožiti, tarnati: joka po izgubljeni sreči; še zmeraj joka za starimi časi; nikar ne jokaj več za njim / kar naprej joka, čeprav mu ni nič hudega; jokala je pred njim, da je otroci ne ubogajo / joka nad domovino, nad svojo hčerjo izraža bolečino zaradi njene nesrečne usode, položaja 2. knjiž., ekspr. dajati joku podobne glasove: zunaj je jokala burja; harmonika, violina joka / preh., pesn. dež joka monotono pesem 3. knjiž., ekspr. cediti se, solziti (se): v peči so jokala drva / trta joka na obrezanih mestih; preh. drevesa jokajo smolo / pesn. v dežju so jokale veje jokáje: jokaje govoriti; jokaje je pritekel domov; pozdravil ga je, jokaje od veselja jokajóč -a -e: jokajoč ga je objela; jokajoč glas; jokajoči otroci; prisl.: jokajoče govoriti ♦ muz. jokajoče označba za izraz izvajanja lagrimoso; sam.: bibl. veseliti se z veselimi in jokati z jokajočimi ♪
  7.      júha  -e ž (ú) 1. redka jed iz kakega živila ali iz vode, v kateri se je kuhalo meso: naliti juho na krožnike; okisati, osoliti, popoprati juho; zakuhati v juho rezance; gosta, okusna, vroča juha; zelenjava za v juho / fižolova, goveja, kostna, krompirjeva, kurja, mesna, paradižnikova, zelenjavna juha; prežgana juha iz prežganja; suha juha iz vode, v kateri se je kuhalo prekajeno meso; meso za juho ∙ pog., ekspr. ta pa ni po (prežgani) juhi priplaval je bister, prebrisan; preg. nobena juha se ne poje tako vroča, kot se skuha vsaka zahteva, vsak ukrep je v začetku videti hujši, kot pa se izkaže kasneje ♦ gastr. čista juha nezakuhana; kisla juha iz svinjskih parkljev ali glave in zelenjave, začinjena s kisom; mlečna juha katere glavna sestavina je mleko; sadna juha iz pretlačenega svežega sadja, razredčenega s sodavico, vinom ali mlekom 2. usnj. raztopina določene snovi za obdelavo kož: lužilna juha; strojilna juha ♪
  8.      júnijski  -a -o prid. (ú) nanašajoč se na junij: topli junijski večeri; junijsko vreme ◊ šol. delati izpit v junijskem (izpitnem) roku v (izpitnem) roku ob koncu šolskega leta; zool. junijski hrošč majskemu hrošču podoben hrošč, ki se pojavi meseca junija in julija; prosnica ♪
  9.      júnker  -ja m (ú) 1. v fevdalni Prusiji plemiški veleposestnik: interesi junkerjev v vzhodnih pokrajinah 2. ekspr. nosilec nemške militaristične miselnosti: pruski junker 3. v carski Rusiji gojenec, ki se v vojaški šoli usposablja za oficirja ♪
  10.      júnkerski  -a -o prid. (ú) nanašajoč se na junkerje: junkerska ošabnost / junkerska šola ♪
  11.      júr 2 -ja m (ú) 1. pog. tisoč (starih) dinarjev: posodil mu je dva jurja; solata bo pozimi po jurju; za to nihče ne računa manj kot jurja / ekspr. to mu prinaša lepe jurje dosti denarja 2. nav. slabš. nekoliko omejen, neroden človek: takega jurja lahko vsakdo ogoljufa ♪
  12.      jútranjec  -jca m (ú) žarg., šol. kdor hodi dopoldne v šolo: jutranjci in popoldanci ♪
  13.      kabína  -e ž (ȋ) rabi se samostojno ali s prilastkom manjši zaprt prostor za začasno bivanje, samovoljno osamitev: zaprla se je v kopališko kabino; telefonska kabina telefonska celica; kabina za pomerjanje oblek / (potniška) kabina na ladji / kabina dvigala; kabina žičnice gondola // manjši, navadno zaprt del vozila za posadko: šofer je sedel v kabino in vžgal motor / pilotska, poveljniška kabina ♦ teh. komandna kabina iz katere se vodi in nadzoruje delovanje strojnih naprav; navigacijska kabina; vesoljska kabina ♪
  14.      kabinét  -a m (ẹ̑) 1. majhna soba, zlasti kot sestavni del stanovanja: dobil je v najem opremljen kabinet; stanovanje ima dve sobi in kabinet / otroški kabinet // takšna soba kot delovni prostor: profesor ga je sprejel v svojem kabinetu / delovni kabinet 2. prostor z zbirkami, učili: šola ima nove predavalnice, laboratorije in kabinete / mineraloški, biološki kabinet; v muzeju bodo odprli numizmatični kabinet; šolski kabinet; kabinet za fiziko 3. oddelek, urad, ki za visokega (državnega) funkcionarja opravlja različna strokovna dela: kabineti članov Izvršnega sveta / šef kabineta / kabinet predsednika republike / kabinet ministra za industrijo 4. v nekaterih državah ministrski svet, vlada: sestaviti kabinet; Churchillov kabinet; demisija kabineta ♪
  15.      kadénca  -e ž (ẹ̑) muz. 1. zaporedje akordov, s katerim se končuje glasbena misel, skladba: melodija se konča z ustaljeno kadenco / avtentična, plagalna kadenca // knjiž., navadno s prilastkom zvok, zven: poznala je kadenco njegovih korakov / kadence smeha 2. virtuozni vokalni ali instrumentalni solistični del skladbe: pevka je zapela učinkovito kadenco ◊ lingv. padajoči tonski potek na koncu stavka ♪
  16.      kadét  -a m (ẹ̑) 1. gojenec šole za miličnike: v šoli za notranje zadeve je letos večje število kadetov / miličniški kadeti 2. v nekaterih državah gojenec, ki se v vojaški šoli usposablja za oficirja: v boj so morali tudi kadeti 3. tip zahodnonemškega osebnega avtomobila znamke Opel: pred hišo se je ustavil (opel) kadet 4. v carski Rusiji, med državljansko vojno član buržoazne protirevolucionarne stranke: kadeti in menjševiki ◊ navt. pripravnik za oficirja krova v trgovski mornarici ♪
  17.      kadétnica  -e ž (ẹ̑) v nekaterih državah vojaška šola, v kateri se gojenci usposabljajo za oficirje: absolvent kadetnice // poslopje te šole: stala sta pred kadetnico ♪
  18.      kadétski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na kadete: kadetska uniforma / kadetski staž absolventov pomorske šole / kadetski način šolanja miličnikov ♪
  19.      kàj  čésa zaim., čému, kàj, čém, čím (ȁ ẹ̄) izraža nedoločeno, poljubno stvar, pojav: če se bo kaj spremenilo, mi sporoči; ali ti je še česa treba; dati, očitati komu kaj; nimaš se za kaj jeziti; dvomiti o čem / v zvezi s samostalniško rabljenim pridevnikom: čuditi se čemu nenavadnemu; storiti kaj dobrega; očistiti z glicerinom ali s čim drugim // ekspr. izraža stvar, pojav, kot ga določa sobesedilo: nima kaj obleči; toliko se trudi, pa nima kaj pokazati; dokler ni izšla ta vadnica, učitelji niso imeli kaj v roke vzeti / elipt.: naj se oglasi, kdor ima kaj proti temu; kot vljudnostni odgovor pri zahvali »hvala!« »Ni za kaj« ● spreten kot le kaj zelo, močno; pog., ekspr. pa še kaj! izraža močno zavrnitev; ekspr. kaj takega! izraža veliko začudenje; ekspr. no, slišiš, (ali) bo že kaj brž povej; brž naredi; pog. delal bom, dokler bom še za kaj krepek, zmožen za delo; pog. stvar je sklenjena, tu ni kaj nič se ne da spremeniti; pog. hiša je lepa, ni kaj reči je zares lepa; ekspr. tam ni kaj vzeti tam so zelo revni; pog. ali je imela kaj z njim ljubezensko razmerje; nar. ne more vsemu kaj vsega narediti, opraviti; pog. ali ta obrtnik za kaj naredi dobro, solidno; evfem. bojim se, da si iz obupa kaj ne naredi napravi samomor; evfem. njega se rado kaj prime krade; pog., ekspr. dežja še ne bo, če kaj vem tako mislim, sklepam ♪
  20.      kájmak  -a m (ȃ) gastr. soljena smetana s kuhanega kravjega in ovčjega mleka: namazati kajmak na kruh; pleskavica s kajmakom ♪
  21.      kakó  prisl. (ọ̄) 1. izraža vprašanje po načinu dejanja, dogajanja, stanja: kako je z njegovo boleznijo? kako si to dosegel? kako naj ti pomagam? / kako ti je ime? kako se pišeš? / kot nagovor, zlasti pri srečanju: kako je, fantje? kako (je) kaj (z vami)? pog. kako se imaš? kako (ti) gre? kako se počutite? pog. kako ste kaj? elipt. kako pa kaj družina? / elipt. kako (to), da še niste odpotovali? / kot vprašanje po nerazumljeni trditvi kako? / v vezniški rabi, v vprašalnih odvisnih stavkih: nič se ne spominja, kdaj in kako je prišel domov; elipt. človek zabrede, da sam ne ve kako // izraža vprašanje po meri ali stopnji povedanega: kako dolgo si že tukaj? kako velik je tvoj brat? kako si zadovoljen z uspehom? / povej, kako ti ugaja film 2. nav. ekspr., z oslabljenim pomenom, v zvezi kako da izraža vprašanje po razlogu, okoliščinah, zaradi katerih nastopi dejanje: kako da sosedovih ni več k nam? kako da si to naredil? zakaj 3. v vezniški rabi, z oslabljenim pomenom, v pripovednih odvisnih stavkih, z glagoli zaznavanja za dopolnjevanje nadrednega stavka glede na predmet: začutil je, kako mu nekaj leze po roki; videl sem, kako je padel pod avto / ali slišiš kosa, kako poje? / ne zaveda se, kako je žena hudo bolna da 4. ekspr. izraža veliko mero ali stopnjo povedanega: kako čudovita dolina; kako živo si ga predstavljam; publ. veliko za našo zgodovino še kako dragocenih dokumentov pa je za vedno izgubljenih / kako se mi smili; kako ga je škoda; kako vesel sem, da si prišel; elipt. prav ima, pa še kako prav // v retoričnem vprašanju izraža močno začudenje, zavrnitev: kako si še upaš priti sem; kako, ali naj čakam do sodnega dne / če se njemu ni posrečilo, kako se bo tebi 5. izraža nedoločen, poljuben način: uredi stvar kako drugače; pot boš že kako našel / elipt. bomo že kako tudi brez tebe delali, shajali, uredili ● ekspr. vse bi še bilo kako, če bi le otrok ne zbolel izraža zadovoljivo, znosno stanje; žarg., šol. kako so si stranice v trikotniku? v kakšnem razmerju; pog. kako je zunaj, ali še dežuje? kakšno vreme je; ekspr. popotniku je nič kako odleglo zelo; pog. bil je, kako bi rekel, malo neroden izraža obzirnost, negotovost; pog., ekspr. da bi ti pomagal? Saj veš kako izraža močno zanikanje, zavrnitev; ekspr. si zadovoljen? Kako da ne da, seveda; sam.: ne sme se ocenjevati samo kaj, ampak tudi kako ♪
  22.      kàkšen  -šna -o zaim. (ȁ) 1. izraža nedoločnost, poljubnost osebe ali stvari: fanta bodo dali v kakšno šolo; ali načrt predvideva kakšna nova naselja? / nav. ekspr., z oslabljenim pomenom: oblači se kakor kakšna princesa; zmeraj ima kakšne težave; pesnik je, kakšen Prešeren pa seveda ni / zadeva se bo že na kakšen način uredila kako / tu so jajca, kakšno je sveže, kakšno pa tudi ne 2. z izrazom količine izraža približnost: tale možakar ima kakšnih štirideset let; trajalo bo kakšno uro // pog., v prislovni rabi nekako, približno: obiskal sem ga kakšne trikrat; prišel bom ob kakšne štirih; sam.: ali veš za kakšno, ki dobro kuha; reci že kakšno ♪
  23.      kálcijev  -a -o prid. (á) nanašajoč se na kalcij: kalcijeve soli, spojine / kalcijev alumosilikat, hidrid; kalcijev karbid spojina kalcija in ogljika, ki z vodo tvori acetilen; kalcijev karbonat, silikat ♪
  24.      kálijev  -a -o prid. (á) nanašajoč se na kalij: kalijeve spojine / kalijev cianid, karbonat; kalijeva sol; kalijevo milo mehko milo, ki se pridobiva iz maščob s kalijevim hidroksidom ♪
  25.      kalíti 1 -ím nedov. (ȋ í) 1. delati kaj kalno, motno: race kalijo vodo v potoku / blatna usedlina je kalila tekočino / knjiž. neba ni kalil noben oblak; pren. strah jim kali razsodnost ∙ ekspr. s svojimi nauki jim kali vodo povzroča zmedo, nejasnost 2. nav. ekspr. vplivati tako, da se zmanjša občutek ugodnosti, prijetnosti: neprijeten spomin, skrb kali veselje; kaliti komu srečo / slabo vreme ni kalilo dobre volje / nenehni prepiri so kalili tovarištvo; privilegiji kalijo odnose med ljudmi / kaliti (nočni) mir kalíti se izgubljati bistrost, čistost: voda v ribniku se kali / bolniku se kalijo oči ∙ knjiž. ob slovesu so se vsem kalile oči imeli so solzne oči, jokali so ♪

   826 851 876 901 926 951 976 1.001 1.026 1.051  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA