Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

sol (751-775)


  1.      góvoren  -rna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na govor: kandidat ne sme imeti govornih motenj; njegova govorna napaka se da odpraviti; človekova govorna sposobnost; bil je igralec s sijajno govorno tehniko / radijske govorne oddaje; govorno in pisno sporazumevanje / igralci imajo veliko govorno kulturo; človekove govorne zmožnosti / govorni organi ◊ ptt govorna časovna enota v minutah določen čas za telefonski pogovor, ki je osnova za obračunavanje opravljenih storitev; šol. govorna vaja vaja učenca v lepem, pravilnem, jasnem ustnem izražanju v obliki samostojnega pripovedovanja o čem ♪
  2.      govorílen  -lna -o prid. (ȋ) ki se uporablja za govor, govorjenje: govorilni organi; govorilne mišice ◊ ptt naglavna govorilna garnitura; šol. govorilna ura čas, določen za učiteljeve razgovore s starši; teh. govorilna cev cev za prenašanje govora iz enega prostora v drugega, zlasti na ladjah, letalih ♪
  3.      gozdárski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na gozdarje ali gozdarstvo: gozdarska koča; gozdarska šola; gozdarsko glasilo / gozdarski strokovnjak; gozdarska politika / gozdarski inženir strokovnjak za gozdarstvo z visoko izobrazbo; gozdarski tehnik strokovnjak za gozdarstvo s srednjo izobrazbo ♦ gozd. gozdarske klešče orodje za merjenje debeline lesa ♪
  4.      grádben  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na gradnjo ali gradbeništvo: a) gradbeni stroški so se povečali; gradbena sezona; začeli so že z gradbenimi deli / gradbeni načrti so narejeni / preskrbeti je treba še gradbeni les, material / gradbena operativa; gradbeno podjetje / gradbeni inženir, tehnik / imeti srednjo gradbeno šolo / gradbeni okoliš okoliš, ki je določen za gradnjo; gradbeno dovoljenje dovoljenje, s katerim se dovoljuje gradnja določenega objekta b) gradbeni dok; gradbeni objekti, stroji c) gradbeni elementi skladbe; sam.: pog. vpisal se je na gradbeno na gradbeno fakulteto; na srednjo gradbeno šolo ♪
  5.      grádbenik  -a m (ȃ) 1. strokovnjak za izvedbo gradbenih del: gradbenik nadzira zidavo stolpnice; načrt za most je delo dobrega gradbenika // ročni gradbeniški delavec; gradbinec: nekateri gradbeniki živijo v težkih razmerah 2. pog. slušatelj gradbene fakultete ali dijak srednje gradbene šole: sestanek gradbenikov ♪
  6.      gradíti  -ím nedov. (ȋ í) 1. delati z (gradbenim) materialom, da kaj nastaja: graditi cesto, hišo, tovarno, železnico; graditi nova stanovanja; graditi iz trdnega materiala; graditi v lastni režiji; brezoseb. zdaj se veliko gradi; graditi na črno / bobri gradijo jez; liščka gradita gnezdo / telo gradi nove celice iz beljakovin; pren. graditi lepšo prihodnost; graditi socializem; graditi svoj značaj 2. sestavljati, tvoriti celoto iz delov: graditi ladjo; graditi stroje / graditi kitice z različno dolgimi verzi; avtor gradi stavek pregledno in smiselno / telo gradijo različni organi 3. redko delati pregrado, pregrajevati: otroci gradijo potoček // deliti, ločevati: zid je gradil vrt od struge 4. publ., v zvezi z na delati, ustvarjati kaj z upoštevanjem določenih izhodišč: graditi politiko na mednarodnem sodelovanju; ta balet gradi na bogati ljudski plesni umetnosti; graditi na veri v ustvarjalno moč množic ● ekspr. ne bom ti gradil poti ne bom te oviral pri tvojem delu, prizadevanju, hotenju; pog. na sina je veliko gradil upal je, da bo sin veliko dosegel; upal je, da mu bo sin pomagal ◊ meteor. gradi se področje visokega zračnega pritiska nastaja, se razvija gradèč -éča -e: neutrudno delajo, gradeč tako boljše življenje; pesnik je obenem improvizator in gradeč umetnik grajèn -êna -o: montažno grajena stanovanja; športnik atletsko grajenega telesa; pravilno, solidno grajen; grajen iz kamna; skladba je grajena na ljudski motiviki ♪
  7.      gradívo  -a s (í) 1. snov, surovina za gradnjo, graditev: cement je važno gradivo; vaščani so tudi sami prispevali gradivo za šolo / leseno, nepregorno, trdo gradivo / beljakovine so glavno gradivo živalskega organizma 2. kar se rabi kot podatek, pripomoček pri proučevanju, obravnavanju česa: najdeni dokumenti so dragoceno gradivo; za vojni roman mu ne manjka gradiva; urejati, zbirati gradivo; anketno, učno, zgodovinsko gradivo; gradivo za zgodovino Slovencev / sodba je bila izrečena na podlagi dokaznega gradiva; obremenilno gradivo 3. s prilastkom kar je zbrano po določenih merilih, za določen namen: muzej razstavlja arhivalno gradivo o razvoju šol; urednik zbranega dela je objavil avtorjeve tekste iz še neobjavljenega gradiva; prebogato slovarsko gradivo; gradivo za prvo številko revije je že zbrano / pesniško, slikovno gradivo ♪
  8.      grádnja  -e ž (ā) 1. glagolnik od graditi: a) gradnjo so ustavili, ker je zmanjkalo sredstev; publ. hotel je v gradnji se gradi; črna gradnja; privatna gradnja; gradnja hiš, novih stanovanj; gradnja cest, mostov, vodovoda; gradnje brez dovoljenja; gradnja v lesu se je razvila šele, ko je človek obvladal kovinsko orodje; industrijski način gradnje; hiša solidne gradnje solidno zgrajena hiša / gradnja lastne osebnosti; gradnja socializma b) gradnja motorjev, strojev; gradnja parnikov; gradnja atomskega reaktorja 2. kar je zgrajeno, sezidano: tla v predsobi so pri novih gradnjah prekrita s parketom 3. ustroj, sestava, kompozicija: podobno gradnjo imajo Shakespearove drame; dramaturška, glasbena gradnja; neslovenska gradnja stavkov; roman je v gradnji ohlapen / poznati gradnjo telesa ◊ grad. individualna gradnja gradnja enodružinskih hiš; klasična gradnja pri kateri se zidovi gradijo iz zidakov, kamenja, cementa; montažna gradnja z večjimi, že prej industrijsko izdelanimi deli; nizka gradnja katere glavni deli so v zemlji ali na zemeljski površini; visoka gradnja katere glavni deli so nad zemljo ♪
  9.      gráfičen  -čna -o prid. (á) 1. nanašajoč se na grafika 1, 3: a) grafični bienale; grafična zbirka b) dela v različnih grafičnih tehnikah / grafična umetnost / grafični list odtis v kaki grafični tehniki c) grafične razlike med obema zapisoma 2. nanašajoč se na tiskarstvo ali tisk: grafični izdelki; grafična industrija, stroka, šola; velikost grafičnega dela 3. narejen z risbo, s črtami: grafični prikaz vplivnih področij; grafična ponazoritev / grafično znamenje za glas, za naglas ♦ geom. grafična rešitev geometrijske naloge gráfično prisl.: grafično prikazani rezultati analiz ♪
  10.      grája 1 -e ž (ā) raba peša ugotavljanje, očitanje napak, pomanjkljivosti: z grajo lista se je zameril uredniku; nepravična graja; graja in hvala ∙ knjiž. to je bil človek brez graje brez nravstvenih napak, pomanjkljivosti // opominjanje, oštevanje: otrok je grajo zaslužil / tako ravnanje je vse graje vredno ♦ šol. imel je grajo iz matematike pri ocenjevalni konferenci je bilo ugotovljeno, da ima negativno oceno ♪
  11.      grêda  -e stil. -é ž, rod. mn. grêd (é) oddeljena ploskev obdelane zemlje na vrtu: gredo opleti, prekopati; cvetlična greda; grede za zelenjavo / topla greda pokrita s steklom in ogrevana; zaprta greda ograjena in navadno pokrita s steklom; pren., ekspr. pisatelj je rasel v topli gredi kulturnega izročila // oddeljena ploskev na solinah: tam je solarna in na stotine gred, ločenih z nasipi in kanali ◊ alp. poševno potekajoča polica v skalovju ♪
  12.      gremiálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na gremij: gremialna doklada ♦ šol. gremialna šola v stari Jugoslaviji šola za trgovske vajence ♪
  13.      grenčíca  -e ž (í) 1. grenka žgana pijača: izpiti kozarček grenčice; pren. pustila jih je s kapljo grenčice v duši 2. mineralna voda, ki vsebuje zlasti magnezijeve soli: popiti žganje z grenčico 3. redko pekoč občutek v želodcu ali požiralniku; zgaga: imam grenčico ◊ bot. rastlina z rumenimi cveti v socvetjih, ki raste na vlažnih travnikih, Blackstonia acuminata ♪
  14.      grênek  in grenák grênka -o in -ó prid., grenkéjši (é ȃ é) 1. ki je neprijetnega okusa kot pelin, ant. sladek: grenek zeliščni sok; žolč je grenek; uživati mora grenko zdravilo; zelo grenek; grenek kot pelin / sir ima nekoliko grenek okus / pije grenko kavo brez sladkorja / grenek vonj 2. nav. ekspr. ki vzbuja duševno bolečino, prizadetost, zlasti zaradi doživetega razočaranja: spomin nanj je bil grenek; grenka izkušnja; obšla ga je grenka misel; zvedel je grenko resnico / grenka žalost; grenko slovo / pesn. grenka smrt / imel je grenko mladost // ki izraža duševno bolečino, zlasti zaradi doživetega razočaranja: grenek izraz obraza; grenek nasmeh; grenko—sladek smehljaj / grenke solze // neprijazen, zbadljiv: povsod je poslušal grenke očitke; ušla mu je grenka beseda ● ekspr. njegov kruh je bil grenek preživljal se je s težkim, neprijetnim delom; ekspr. požreti grenko pilulo sprijazniti se z neprijetno stvarjo, z neprijetnim dejstvom; pesn. izpil je grenko kupo do dna doživel vse težke stvari ◊ bot. grenka penuša rastlina s pernatimi listi in belimi cveti v socvetju, rastoča ob potokih, Cardamine amara; min. grenka sol rudnina magnezijev sulfat z vodo; epsomit grenkó in grênko prisl.: grenko se drži; grenko se nasmehniti; grenko občutiti grênki -a -o sam.: pog. daj mi požirek grenkega pijače grenkega okusa; ekspr. požreti je moral marsikatero grenko neprijazen, zbadljiv očitek, pripombo; imam grenko v ustih grenek okus; doživel je marsikaj grenkega ♪
  15.      grenkôben  -bna -o prid. (ó ō) nekoliko grenek: grenkobna regratova solata / grenkoben okus / izgubljal se je v nejasnem, grenkobnem razmišljanju ♪
  16.      grenkoslàd  in grenkoslád -áda m (ȁ á; ȃ) bot. strupena rastlina z vijoličastimi cveti in rdečimi jagodami, Solanum dulcamara ♪
  17.      grísti  grízem nedov. (í) 1. drobiti z zobmi: gristi bonbone, meso, orehe; nič ne grize, kar celo požira; težko grize, ker ima slabe zobe // zasajati zobe v kaj, zlasti v zadregi, jezi: premišljal je, kaj bi napisal, in grizel svinčnik; grizel si je ustnice / dušila je solze in si grizla nohte 2. rad napadati z zobmi: sosedov pes grize / konji so hrkali in se grizli / bolhe me grizejo pikajo; pren., ekspr. žena ga neprestano grize, zakaj je to storil; še vedno se grizejo med seboj zaradi dediščine 3. povzročati neprijeten, pekoč občutek: cestni prah je grizel v oči / ekspr. mraz me je vedno huje grizel 4. ekspr. vznemirjati, mučiti: grize ga ljubosumnost in negotovost; vem, da jo nekaj grize; skrb ga neprestano grize; grizel se je zaradi sinovega neuspeha 5. ekspr. prodirati v kaj trdega: sveder grize v beton; reka se grize v živo skalo / tovornjak se je grizel v klanec s težavo pomikal naprej ● ekspr. vest ga grize ima neugoden duševni občutek zaradi zavesti krivde; ekspr. rad grize besede rad išče v govorjenju, pripovedovanju drugačen smisel, kot v njem je; ekspr. dve uri smo grizli kolena hodili v hudo strmino; preg. pes, ki laja, ne grize človek, ki veliko govori ali grozi, ne naredi hudega grizóč -a -e: grizoč travno bilko, je stopal po stezi; zbudil ga je grizoč mraz ♪
  18.      gríža 1 -e ž (ȋ) 1. nalezljiva črevesna bolezen s krči v trebuhu in drisko: dobiti, imeti grižo; siten ko griža ♦ čeb. griža bolezen čebel zaradi prenapolnjenosti črevesa z neprebavljivimi snovmi; med. amebna griža ki jo povzroča grižna ameba; krvava griža 2. slabš. siten ali slaboten človek: v šoli sedi zraven prave griže; kaj boš s to gosposko grižo / kot psovka le kdo te bo prenašal, griža sitna ♪
  19.      gúlež  -a m (ȗ) 1. žarg., šol. kdor se uči mehanično, brez razumevanja: v razredu je nekaj guležev 2. slabš., redko izkoriščevalec, oderuh: založnik je bil neusmiljen gulež ♪
  20.      gúliti  -im nedov., gúlila in gulíla (ú) 1. obrabljati, načenjati površino s premikanjem sem in tja po njej: poglej, kako guliš obleko na komolcih; s hrbti so gulili zid / ekspr. otrok sedi na peči in guli palec grize, sesa ∙ pog. guliti hlače po šolskih klopeh hoditi v šolo; ekspr. kar naprej guli isto obleko nosi, ima ♦ lov. jelen guli rogovje z drgnjenjem odstranjuje kosmato povrhnjico 2. slabš. izkoriščati, odirati: gulili so jih z davki; tlačane so neusmiljeno gulili gúliti se žarg., šol. učiti se mehanično, brez razumevanja: spet se guli zgodovino / ekspr. gulita se za izpit učita se, študirata ♪
  21.      gúljenje  -a s (ú) žarg., šol. mehanično učenje, brez razumevanja: guljenje ne zadošča, snov je treba tudi razumeti / ekspr. med guljenjem za izpite ni našel časa za leposlovje ♪
  22.      gúmarski  tudi gumárski -a -o prid. (ȗ; á) nanašajoč se na gumarje ali gumo: obiskuje gumarsko šolo / gumarska industrija; gumarski izdelki ♪
  23.      habilitácija  -e ž (á) 1. pridobitev pravice predavati na visoki šoli: doseči habilitacijo; uvesti postopek za habilitacijo / priznati habilitacijo // pog. habilitacijsko delo: ta razprava je njegova habilitacija 2. ped. usposabljanje duševno ali telesno prizadetih, zlasti mladine: zavod za habilitacijo invalidov; habilitacija prizadetih otrok ♪
  24.      habilitírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. priznati komu pravico predavati na visoki šoli: habilitirali so ga za docenta filozofije 2. ped. usposobiti duševno ali telesno prizadete, zlasti mladino: habilitirati invalidnega otroka habilitírati se pridobiti pravico predavati na visoki šoli: habilitiral se je za izrednega profesorja habilitíran -a -o: habilitiran predavatelj ♪
  25.      halít  -a m (ȋ) min. rudnina natrijev klorid, kamena sol ♪

   626 651 676 701 726 751 776 801 826 851  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA