Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

sol (51-75)


  1.      solídnost  -i ž (í) lastnost, značilnost solidnega: njegova solidnost v poslovanju je znana / solidnost stavbe / solidnost igre; prepričati se o solidnosti izdelave / občudovati solidnost njegovega znanja ∙ ekspr. bila ga je sama poštenost in solidnost bil je zelo pošten in soliden ♪
  2.      sólidus  in sólid -lida m (ọ̑) num. poznorimski ali bizantinski zlatnik: odštel mu je tisoč solidov ♪
  3.      solína  -e ž (í) nav. mn. kraj, prostor ob morju, urejen za pridobivanje soli iz morske vode: opuščene, urejene soline / sečoveljske soline ♪
  4.      solínar  -ja m (ȋ) kdor dela na solinah: solinarji so pospravili sol; solinarji in ribiči / sečoveljski solinarji ♪
  5.      solínarstvo  -a s (ȋ) gospodarska dejavnost, ki se ukvarja s pridobivanjem soli na solinah: propadanje solinarstva v Istri; solinarstvo in ribištvo ♪
  6.      solínski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na solino: solinsko področje / solinski delavci / solinska hiša ♦ med. solinsko blato usedlina v solinah za zdravilne blatne kopeli; zool. solinski rakec majhen morski rak, ki živi zlasti v solinah, Artemia salina ♪
  7.      solipsíst  -a m (ȋ) 1. filoz. pristaš solipsizma: ta filozof je po nekaterih idejah solipsist 2. knjiž. sebičen, samoljuben človek: če tako misliš, si solipsist; individualist in solipsist ♪
  8.      solipsístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na solipsiste ali solipsizem: solipsistične ideje / pesnikove solipsistične blodnje / občutiti solipsistično zadovoljstvo ♪
  9.      solipsízem  -zma m (ȋ) 1. filoz. nauk, da neizpodbitno, nedvomno obstaja samo zavest osebka, obstoj vsega predmetnega sveta pa s stališča spoznavne teorije ni dokazljiv: taka trditev vodi k solipsizmu; subjektivizem in solipsizem 2. knjiž. priznavanje, obravnavanje samo lastnih misli, čustev, problemov, ne pa tudi družbe, objektivnega sveta: očitati komu solipsizem; pesnikov solipsizem / umetnikov oblikovalni solipsizem / egocentrizem in solipsizem sebičnost, samoljubnost ♪
  10.      solíst  -a m (ȋ) kdor igra, poje, pleše sam, ne skupaj z drugimi: nastaviti novega solista; solist in zbor; nastopiti kot solist / baletni, operni solist; instrumentalni, vokalni solist / koncert za violino in orkester (solist David Ojstrah) ∙ žarg., alp. ta plezalec je znan solist pleza sam ♦ gled. lutkar solist lutkar, ki igra lutkovno igro sam, lahko tudi z več lutkami hkrati ♪
  11.      solístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na soliste: solistična in kolektivna igra; solistična vloga / solistični koncert; solistična glasba; solistično petje / solistično glasbilo / gledalce so posebno navdušile solistične točke solístično prisl.: nastopati solistično ♪
  12.      solístka  -e ž (ȋ) ženska oblika od solist: solistko je spremljal znani pianist / baletna, operna solistka ♪
  13.      solístovski  -a -o prid. (ȋ) zastar. solističen: nastopati v solistovski vlogi ♪
  14.      solíšče  -a s (í) nahajališče soli: kopati sol v solišču; solišča v Tuzli ♪
  15.      solitáren  -rna -o prid. (ȃ) knjiž., redko posamezen, osamljen: park s solitarnimi drevesi in drevesi v skupinah ♪
  16.      solíter  -tra m (í) 1. bela snov, ki se nabira na vlažnem zidu: stene hleva so bile na več mestih pokrite s solitrom / zidni soliter 2. poljud. umetno gnojilo, ki vsebuje dušik, strok. nitratno gnojilo: gnojiti s solitrom ◊ agr. čilski soliter dušičnato umetno gnojilo; norveški soliter umetno gnojilo, ki vsebuje dušik in kalcij; kem. soliter sol dušikove kisline; nitrat; kalijev soliter spojina kalija, dušika in kisika, ki se uporablja pri izdelavi smodnika ♪
  17.      solitêr  -ja m (ȇ) obrt. samostojno vdelan drag kamen, zlasti briljant: prstan s soliterjem ♪
  18.      solíti  -ím nedov. (ȋ í) 1. delati slano: soliti krompir, juho, omako; jedi preveč solite; to pecivo se ne soli; pren. svoje pripovedovanje je solil z dovtipi 2. posipati, natirati s soljo, navadno zaradi konzerviranja: soliti čreva, kože; soliti meso, ribe ● pog. pozimi ceste pogosto solijo posipajo s soljo; ekspr. hoče mi soliti pamet vsiljevati svoje védenje, znanje; nar. šel je solit ovce pokladat jim sol; ekspr. pojdi se solit izraža nejevoljno, nestrpno odklanjanje, zavračanje; pog. hude jim je solil ostro, brez prizanašnja je govoril z njimi; ošteval jih je ◊ agr. soliti sir na suho, v slanici soljèn -êna -o: prodajati soljene in posušene ribe; soljena slanina; juha je že soljena; soljena čreva ♪
  19.      solítrast  -a -o prid. (í) pokrit s solitrom: bele solitraste stene ♦ kem. solitrasta kislina šibka kislina, ki se uporablja pri sintezi barvil ♪
  20.      solítrn  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na soliter: na vlažnih stenah se je nabirala solitrna skorja ♦ kem. solitrna kislina dušikova kislina ♪
  21.      soljênec  -nca m (é) podolgovato pecivo iz kvašenega testa, potreseno s soljo (in kumino): prodajati preste, rogljiče in soljence ♪
  22.      soljênje  -a s (é) glagolnik od soliti: soljenje juhe / soljenje in sušenje rib; konzerviranje živil s soljenjem; soljenje in prekajevanje ♪
  23.      sòljudjé  -ljudí m mn., daj. sòljudém, tož. sòljudí, mest. sòljudéh, or. sòljudmí (ȍ-ẹ̑) ljudje v razmerju do posamezne osebe: prizadevati krivice soljudem; odnos do soljudi / knjiž. zanima ga, kaj se dogaja med soljudmi med ljudmi; prim. sočlovek ♪
  24.      solmizácija  -e ž (á) muz. poimenovanje tonov z zlogi, navadno z do, re, mi, fa, sol, la, si (ti) ♪
  25.      solmizacíjski  -a -o (ȋ) pridevnik od solmizacija: solmizacijski zlog ♪

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA