Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

sol (401-425)


  1.      brísati  bríšem nedov., tudi brisála (í ȋ) 1. delati kaj suho, čisto z drgnjenjem, zlasti s tkanino: brisati pohištvo, posodo; brisati očala z robcem; brisati se v brisačo; brisati si čelo, oči; brisati si čevlje ob travo // odstranjevati kaj z drgnjenjem, zlasti s tkanino: brisati prah; brisati gnoj z rane; brisala si je solze; brisala mu je pot 2. delati manj vidno: veter briše stopinje / meje med narodi se brišejo // dov. in nedov. izbrisati: brisati dolgove, magnetofonski zapis; brisati ime s seznama 3. pog., ekspr. tepsti, tolči: neusmiljeno ga je brisal / žarg. mitraljez briše po tanku ● ekspr. burja briše sneg v obraz meče; nebo se briše se jasni; ekspr. vsak si ob tebe prste briše počenja s teboj, kar hoče; pog., ekspr. briše jo po cesti hitro gre, teče brišóč -a -e: sprejme ga, brišoč si s predpasnikom roke ♦ voj. brišoči let letala let nizko nad tlemi brísan -a -o: brisan magnetofonski trak ♦ voj. brisani prostor kroglam in granatam popolnoma izpostavljen prostor pred obrambno linijo ♪
  2.      brodárski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na brodarje ali brodarstvo: brodarsko podjetje / brodarski odsek pomorske šole; sam.: star. kapitan in brodarski sta tako odločila vodja krova ♪
  3.      brókoli  -ov m mn. (ọ̑) cvetači podobna sredozemska kulturna rastlina ali njeno omesenelo socvetje: brokoli v solati ♪
  4.      bromát  -a m (ȃ) kem. sol bromove kisline: natrijev bromat ♪
  5.      bromíd  -a m (ȋ) kem. sol bromovodikove kisline: kalijev, srebrov, vodikov bromid ♪
  6.      brúcmajór  -ja m (ȗ-ọ̑) žarg., šol. študent višjega letnika, ki pri brucovanju spremlja, vodi bruce ♪
  7.      brúhniti  -em dov. (ú ȗ) 1. izvreči iz želodca: bruhniti pijačo iz sebe // s kašljanjem izvreči kri iz pljuč: bolnik je bruhnil kri; pren., ekspr. bruhniti psovko; bruhnila je iz sebe vso prikrito mržnjo 2. s silo izvreči v velikih količinah: dimnik je bruhnil oblak dima; žaromet je bruhnil snop oranžne svetlobe 3. nepreh. s silo udariti na dan: voda bruhne iz razpok; pren. sovraštvo je bruhnilo na dan; brezoseb. nesramnež, je bruhnilo iz dekleta 4. ekspr., navadno v zvezi bruhniti v jok, smeh nenadoma glasno zajokati ali zasmejati se: bruhniti v jok, v solze; bruhniti v krohot, v smeh 5. nar. za kratko dobo iti, oditi kam: Če vam je všeč, pa bruhnem tja gôri in vam prinesem tisto reč (I. Tavčar) ♪
  8.      búkovnik  -a m (ū) v 18. in 19. stoletju nešolan literarno delujoč človek: dejavnost bukovnikov na Koroškem ♪
  9.      búrš  -a m (ȗ) 1. nekdaj član nemškega visokošolskega društva: demonstracije dunajskih buršev; dvoboj z burši 2. v stari Avstriji vojak, dodeljen oficirju za pomoč na domu: poročnikov burš ♪
  10.      buršák  -a m (á) nav. slabš., nekdaj član nemškega visokošolskega društva; burš: za izzivanje buršakov se niso zmenili ♪
  11.      bútniti  -em dov. (ú ȗ) 1. s silo se zadeti ob kaj: čoln butne ob breg; val butne v skalo; zravnal se je in butnil z glavo v strop 2. ekspr. zelo hitro priti, oditi: butniti v sobo; pren. kri butne v glavo 3. s silo udariti na dan: para butne iz kotla; pren. jeza butne iz njega 4. preh., ekspr. s silo vreči: val butne ladjo ob greben; pog. ko pride iz šole, butne aktovko v kot 5. preh., pog. suniti, dregniti: butnila ga je s komolcem ● pog., ekspr. nič ne pomisli, kar butne hitro reče; ekspr. planil je v hišo in butnil: Požigajo naglo rekel; ekspr. butniti v smeh nenadoma glasno zasmejati se; ekspr. spotaknil se je in butnil po tleh padel; ekspr. ker mu niso brž odprli, je butnil po vratih močno udaril ♪
  12.      cár  -ja m (ȃ) 1. v nekaterih slovanskih državah, nekdaj vladar: ruski car; srbski car Dušan / star. beli car ruski 2. star. cesar: francoski, turški car / pesn. pridi, pridi, višine car [sonce], med svoje služabnice zveste (O. Župančič) ● žarg., šol. zeleni car študent višjega letnika, ki vodi šaljivi obred sprejemanja brucov v študentovsko skupnost ♪
  13.      cárski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na carje: carski dvorec / carski absolutizem; carska Rusija ◊ med. carski rez cesarski rez ♪
  14.      celodnéven  -vna -o prid. (ẹ̑) ki traja cel dan: narediti celodnevni izlet; celodnevna hoja; celodnevna zaposlenost kmečkega prebivalstva / v ceni je všteta soba in celodnevna prehrana ♦ šol. celodnevni pouk delo šole v dveh izmenah; pouk istih učencev dopoldne in popoldne ♪
  15.      célosten  -tna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na celost: ustvarjanje je celostna dejavnost / uresničiti ideal celostne umetnine; človek kot celostna osebnost celovita ♦ šol. celostni pouk pouk, ki ni razdeljen po predmetih; celostna metoda metoda pri pouku branja, po kateri se izhaja iz besed in stavkov, ne iz zlogov célostno prisl.: celostno osvetliti pojav ♪
  16.      celôten  -tna -o prid., celôtnejši (ó) 1. ki obsega vse med seboj povezane sestavne dele: celotna izdaja pisateljevega dela; naročiti se na celotno zbirko // ki zajema določeno stvar v njenem polnem obsegu: napisati celoten naslov; angažirali so celotno zdravstveno službo / publ. prijaviti celotne dohodke vse dohodke 2. redko enoten, skladen: šolska vzgoja naj bo čimbolj celotna ♪
  17.      cementácija  -e ž (á) metal. 1. utrjevanje površine jekla z ogljikom pri visoki temperaturi: cementacija batnih svornikov 2. pridobivanje kovin iz raztopine njihovih soli z manj žlahtnimi kovinami ◊ petr. izločanje veziva okrog zrn ali drobcev kamnine ♪
  18.      cénter  in cênter -tra m (ẹ̄; ē) 1. kraj, ki je enako oddaljen od obrobij; sredina, središče: stanovati v centru (mesta); publ. iščem sobo v strogem centru / občina Ljubljana-Center; pren. biti v centru pozornosti 2. s prilastkom kraj, prostor, kjer je osredotočena določena dejavnost, središče: ogledati si pomembnejše gospodarske, industrijske centre države; kulturni, športni center / družbeni center del naselja z objekti za politično, kulturno-prosvetno in zabavno dejavnost // ustanova, ki usmerja in vodi določeno dejavnost: izobraževalni center; šolski center za kovinsko stroko; center za napredek gospodinjstva 3. polit. sredinska skupina v parlamentu: ameriški demokratični center; vlada italijanskega levega centra 4. šport. sredinski igralec pri košarki: prvi center ni dosegel niti enega koša ◊ anat. možganski centri; voj. center srednji del bojne črte ♪
  19.      centralizíranje  -a s (ȋ) glagolnik od centralizirati: centraliziranje kapitala, šolstva ♪
  20.      cépati  -am tudi cêpati -am nedov. (ẹ́ ẹ̑; é ȇ) 1. v presledkih slišno, plosko padati: kaplje cepajo od vej; kepe snega cepajo z dreves; sadje cepa na tla // ekspr. večkrat zgruditi se, padati: borci so od utrujenosti cepali v sneg 2. ekspr. trumoma umirati, poginjati: prebivalstvo je cepalo od lakote; živina mu cepa; ljudje so cepali kakor muhe 3. pog. v presledkih drug za drugim prihajati: ljudje so polagoma začeli cepati v dvorano ● žarg., šol. študentje kar po vrsti cepajo pri izpitih jih ne opravijo ♪
  21.      cépniti  -em in cêpniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑; é ȇ) 1. slišno, plosko pasti: hruška je cepnila v travo / pog., ekspr. cepnil je po tleh padel 2. žarg., šol. ne izdelati v šoli, pri izpitu; pasti: cepnil je iz matematike; že spet je cepnila pri maturi 3. ekspr. umreti, poginiti: Bodi naš, ali cepni pred pragom! (I. Cankar) ♪
  22.      céssna  -e [cesna] ž (ẹ̑) lahko poslovno ali šolsko letalo ameriške tovarne Cessna: pilotirati cessno / dvosedežna, enomotorna cessna ♪
  23.      cianíd  -a m (ȋ) kem. sol cianovodikove kisline: raztopini dodamo razne cianide; kalijev cianid zelo strupena brezbarvna kristalna snov; vodikov cianid cianovodik ♪
  24.      cíciban  -a m (ȋ) ekspr. predšolski otrok: radijska ura za cicibane / knjižico bodo brali predvsem cicibani učenci prvih razredov osnovne šole ♪
  25.      cikórija  -e ž (ọ́) rastlina z modrimi cveti v koških, ki raste zlasti ob potih: na cikorijo je sedel metulj // kavni nadomestek iz korenin te rastline: kupiti soli in cikorije; žlica cikorije / pijejo cikorijo namesto kave ♪

   276 301 326 351 376 401 426 451 476 501  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA