Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

sol (351-375)


  1.      béc  -a m (ẹ̑) zastar. ficek, božjak: nimam niti beca ♦ num. beneški novec za pol solda ♪
  2.      belíti 1 in béliti -im nedov. (ȋ ẹ́) 1. pokrivati (stene) z beležem ali z belilom: beliti hišo, stene; pog. beliti z apnom; pren. sneg beli gore 2. delati kaj bolj belo ali razbarvati: beliti perilo, platno / beliti lase ∙ star. otroci mu belijo glavo, lase mu povzročajo velike skrbi; strokovnjaki si že dolgo belijo glavo s tem vprašanjem veliko razmišljajo o vprašanju; star. v šolah si beli glavo si s trudom pridobiva znanje 3. odstranjevati lubje: beliti deblo; beliti palico z nožem // nar. odstranjevati lupino, kožo: beliti koruzo, krompir; beliti prašiča 4. redko močno segrevati: beliti peč za kruh belíti se in béliti se knjiž. 1. belo odsevati, bleščati se: breze se belijo v gozdu; hiša se beli izza dreves; na vrhovih se beli prvi sneg 2. postajati bel, svetel: lasje se mu belijo; na vzhodu se že beli belèč -éča -e: ravnina z belečimi se vasmi béljen -a -o: beljena preja; po starem beljene hiše ♪
  3.      belíti 2 in béliti -im nedov. (ȋ ẹ́) dodajati jedi maščobo: beliti solato z oljem, žgance z ocvirki; pren. beliti pogovor z duhovitostmi, s kletvicami ∙ ekspr. hude mu je belil ostro, brez prizanašanja je govoril z njim ♪
  4.      belúš  -a m (ú) sredozemska kulturna rastlina ali njen užitni mesnati poganjek: jesti beluše; štajerski beluš; beluši v solati; nasad belušev ♦ bot. ostrolistni beluš zimzelena grmičasta rastlina z bodečimi nepravimi listi, Asparagus acutifolius; Sprengerjev beluš sobna rastlina z dolgimi visečimi stebelci in iglicam podobnimi vejicami, Asparagus sprengeri ♪
  5.      benediktínka  -e ž (ȋ) 1. redovnica reda sv. Benedikta: samostan benediktink / šolala se je pri benediktinkah 2. nar. zdravilna rastlina z rumenkastimi cveti in trnato nazobčanimi listi; žegnana kopriva: rano je umila z vodo benediktinke ♪
  6.      benediktínski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na benediktince: benediktinski red, samostan / benediktinske šole ♪
  7.      berílo  -a s (í) 1. učbenik s krajšimi sestavki za jezikovni pouk: izdati berila za osnovno šolo; slovensko berilo za šesti razred / prvo berilo za začetni pouk branja in pisanja // sestavek iz tega učbenika: za domačo nalogo napišite obnovo berila 2. raba peša kar je namenjeno za branje; čtivo: detektivke so zabavno berilo; mladinsko berilo 3. zastar. branje: prenehala je z berilom ◊ rel. berilo odlomek iz svetega pisma, navadno iz pisem apostolov, ki se bere pri maši; šol. domače ali obvezno berilo literarna dela, ki jih morajo učenci prebrati doma ♪
  8.      berívka  -e ž (ȋ) zgodnja spomladanska solata, ki ne dela glav: nabirati berivko; greda berivke / vsejati berivko ♪
  9.      besedílen  -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na besedilo: besedilne sestavine ♦ šol. besedilna naloga besedilo s podatki o določenem dejanskem stanju, na osnovi katerega je treba nastaviti račune in izračunati, kar se zahteva; tekstna naloga ♪
  10.      besežírati  -am nedov. in dov. (ȋ) med. cepiti z besežejem: besežirati novorojenčke in šolske otroke ♪
  11.      beuronski  -a -o [bôjr-] prid. (ȏ) nanašajoč se na mesto Beuron: beuronske znamenitosti ♦ um. beuronska šola gibanje za reformo katoliške cerkvene umetnosti v 19. stoletju ♪
  12.      bezljáti  -ám [bǝz in bez] nedov. (á ȃ) 1. splašeno se poditi: krave bezljajo // pog. dirjati, divjati: kam pa bezljaš 2. pog., ekspr. lahkomiselno se izživljati, zlasti spolno: prej je bil soliden, zdaj pa je začel bezljati ♪
  13.      bi  členek, zanikano nê bi in bi ne (é) z opisnim deležnikom dela pogojni naklon sedanjega časa, v zvezi z bil in opisnim deležnikom pogojni naklon preteklega časa; raba pogojnega naklona preteklega časa peša 1. za izražanje možnosti, negotovosti: to bi bilo krivično; išče žensko, ki bi mu gospodinjila; dvomim, da bi bila tako bolna; stopil je na prag, da bi pogledal po trgu; vede se, kakor da bi me ne poznal; če bi malo pomislil, bi drugače govoril; ko bi se bil fant hotel učiti, bi bil šolo igraje izdelal; elipt.: kaj bi rad? sam ne ve, kaj bi 2. za (obzirno) izražanje želje, trditve: želeti bi bilo, da škodo poravnate; njegov predlog bi bilo dobro upoštevati; (ali) bi bili tako prijazni in mi knjigo posodili? gledališče naj bi tudi vzgajalo; ekspr.: o da bi imel vsaj malo miru! da bi ga strela! prav mu je, pa naj bi bil pazil // v zvezi z naj za izražanje domneve: po časopisnih poročilih naj bi bil zakon tik pred sprejetjem // navadno v zvezi z misliti, reči za izražanje omejitve na samo osebni odnos do česa: rekel bi, da to ni res 3. z oslabljenim pomenom, v zvezi ne da bi za izražanje načina, kako poteka dejanje nadrednega stavka: planeš v sobo, ne da bi pozdravil; odšel je, ne da bi se bil poslovil ● pog. kaj bi tisto stvar nima pomena; ekspr. o tem ni da bi govoril ni potrebno, ni vredno govoriti; to je praznoglavec. Ne bi rekel zdi se mi, da ni; pog. če se je vrnil? Ne da bi jaz vedel mogoče, ne vem ♪
  14.      bíkarbonát  -a m (ȋ-ȃ) kem. kisla sol ogljikove kisline; hidrogenkarbonat: amonijev, kalcijev bikarbonat; natrijev bikarbonat ♪
  15.      bíkromát  -a m (ȋ-ȃ) kem. iz dveh molekul kromata nastala sol; dikromat: kalijev bikromat ♪
  16.      bílingvístičen  -čna -o prid. (ȋ-í) ki zna in redno uporablja dva jezika; dvojezičen: bilingvističen pisatelj / bilingvistična šola ♪
  17.      bíser  -a m (ȋ) 1. okroglasta tvorba iz školjk, rabljena za nakit: biser se lesketa; iskati bisere; bleščeči biseri; ogrlica iz biserov; pren., pesn. nebo je posejano z biseri; solzni biseri; biseri rose ∙ bibl. metati bisere svinjam dajati, dati komu duhovno ali materialno dobrino, ki je ne zna ceniti // biseru podoben izdelek: stekleni biseri 2. ekspr. kar zaradi izredne lepote, plemenitosti vzbuja občudovanje: to dekle je pravi biser; biseri literature ◊ agr. fruškogorski biser peneče se belo vino iz okolice Fruške gore; kem. boraksov biser prozorna steklasta kroglica iz boraksa za ugotavljanje kovinskih oksidov; obrt. ohridski biseri umetno narejene kroglice za nakit, pokrite s srebrnkasto snovjo iz ribjih luskin ♪
  18.      bistríti  -ím nedov., bistrèn (ȋ í) razvijati sposobnost za mišljenje: bistriti komu duha, um / bistriti estetski čut / ekspr. v šoli je bistril otrokom glave // delati kaj bolj jasno, miselno izoblikovano: časopis bistri mnenja; pojmi se bistrijo ● hladna sapa jim bistri utrujene glave jih dela sposobne mišljenja bistríti se postajati bister, zelo prozoren: voda se bistri / ekspr. megle so se počasi bistrile in razmikale ♪
  19.      bístven  -a -o prid., bístvenejši (ȋ) nanašajoč se na bistvo: bistveni elementi njegove umetnosti; dotakniti se bistvenega problema šolstva; bistveni znaki bolezni; to je bistvena poteza njegovega značaja / med njima je bistvena razlika; publ. zagrešil je bistveno napako veliko, hudo; bistvenejših posledic ni bilo večjih, pomembnejših bístveno prisl.: položaj se ni bistveno izboljšal; razmere so se bistveno spremenile; sam.: na konferenci niso sklenili nič bistvenega ♪
  20.      bísulfát  -a m (ȋ-ȃ) kem. kisla sol žveplove kisline; hidrogensulfat ♪
  21.      bísulfít  -a m (ȋ-ȋ) kem. kisla sol žveplaste kisline; hidrogensulfit ♪
  22.      bíti  sem [sǝm] nedov., si je smo ste so; bóm bóš bó bómo bóste bódo, stil. bóte bójo, stil. bódem itd.; bódi bódite in bodíte; bíl bilà biló in bilò bilì in bilí bilè stil. bilé, stil. bíla itd.; nikalno nísem nísi ní nísmo níste níso (ȋ bọ̑m bọ̄dem nísem) I. v osebni rabi 1. izraža materialno ali duhovno navzočnost v stvarnosti: še so stvari, ki jih ne poznamo; ali je kak izhod? red mora biti / poudarjeno sò znamenja, da se obrača na boljše / bolnik ne bo več dolgo; v pravljicah bil je kralj, ki je imel tri sinove 2. navadno s prislovnim določilom, s širokim pomenskim obsegom izraža navzočnost v prostoru ali času: tukaj je jama, v kateri je raslo drevo; hiša je sredi polja stoji; drva so na dvorišču; v vsakem človeku je kaj dobrega; v knjigi so napake; v vodi je kisik; za gozdom je travnik leži, se razprostira; ekspr. le kaj je na njej, da se je ne more nagledati / otroci so doma; biti na vrtu; čez teden sem v mestu živim, bivam; kje so domači? / biti na proslavi, na zabavi udeležiti se je; biti pri pouku; biti pri zdravniku na pregledu / tedaj je bila vojna; v Kamniku je bil semenj; proslava bo v nedeljo / omenjena nesreča je bila včeraj se je zgodila; to je bilo lani 3. z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom izraža lastnost ali stanje osebka a) s pregibno besedo: mož je poštenjak; prijatelj je učitelj; otrok je bolan, nadarjen; pšenica še ni zrela; knjiga je moja; klobuk je očetov; ura bo tri / dolžen mu je veliko vsoto; njegov načrt je bil, da bi napadli; on je odgovoren za tovariše; uspehi so rezultat trdega dela / zdaj je čas, da poveste svoje mnenje; ni bila moja dolžnost, naloga popravljati napake b) z nepregibno besedo: ta misel ni napak; hiša je naprodaj; obleka mu bo prav; tisoč je preveč / dekle mu je všeč c) s predložno zvezo: meso je brez kosti; čevlji so od blata; rana je od noža; biti pri zavesti; biti v neenakopravnem položaju, v slabem stanju; mi smo v sorodu v sorodstvenem odnosu / to mi ni po volji mi ne ugaja, ustreza; vse bo še v redu se bo uredilo; dejanja niso v skladu z besedami se ne skladajo; ti boš za pričo / biti brez denarja ne imeti ga, brez težav; vsi so proti njemu mu nasprotujejo, ga odklanjajo; biti ob službo izgubiti jo, ob dobro ime; on je za reforme se strinja z njimi; jih podpira, se zavzema zanje; biti v dvomih; biti v skrbeh, v strahu za koga; drevo je v najlepšem cvetju / vse je na razpolago se lahko vzame č) s kakovostnim rodilnikom: vidva sta istih let; on je vesele narave; mož je srednje postave; biti kmečkega rodu; soseda je slabega zdravja; publ. stvar je velikega pomena; mnenja smo, da se motiš d) s primerjavo: nebo je kakor oprano; fant ni, kakor bi moral biti; drevo je bilo, kakor bi dremalo / priden, kakor je, ne bo nikoli brez dela // izraža istost, enakost: dvakrat dve je štiri; ena in ena je dve; dinar je sto par; kolikokrat je dve v osem / pedagogika je nauk o vzgoji / pride jutri, to je v torek II. v brezosebni rabi ali brezosebno v pomenih kakor pod I. a) z zanikanim osebkom v rodilniku: očeta še ni; jutri ne bo šole; pri tej hiši ni miru / ni ga človeka, ki bi mi pomagal b) s smiselnim osebkom v odvisnem sklonu: žal mi je bilo; zelo jo je bilo groza; mater je strah; z njim je slabo; star. vseh je bilo sram vse / njej je bilo dvajset let bila je stara / ekspr. kaj bo s teboj se bo zgodilo c) z delnim rodilnikom kot osebkom, navadno odvisnim od izraza količine: kruha je še in mesa tudi; kupcev je bilo dosti; denarja je le malo; ali je kaj novega; pet jih je bilo; vsi, kar jih je, so pripravljeni č) z nedoločnikom kot osebkom: molčati je bilo težko, govoriti še težje; škoda bi ga bilo zavreči / treba je delati d) z odvisnim stavkom kot osebkom: očitno je bilo, da se moti; všeč mi je, če ostaneš doma; znano je, kakšno vlogo je imela Partija v osvobodilnem boju e) s prislovno rabljenim izrazom v povedku: dolgčas je; otroka mu ni bilo mar; skoraj bo poldne; na Bledu je bilo lepo; slabó ji je bilo; škoda ga je; jeseni je bilo tri leta, odkar je odšel minilo III. v osebni ali brezosebni rabi, navadno s prislovno rabljenim samostalnikom v pomenih kakor pod I.: mraz je bil ali bilo, da je drevje pokalo; zunaj je bila ali bilo tema / takrat ni bil čas za pogajanje pravi čas, ni bilo časa za pogajanje dovolj časa; zdaj ni govor o premirju se ne govori; zdaj še govora ni o premirju še misliti ni nanj IV. eliptično navadno za poživitev pripovedi a) z izpuščanjem deležnika s polnim pomenom: prišla je, seveda je; pa učil, kdo se bo? ali bi kaj jedel? Bi; vsak en kozarček ga bova; kaj bomo pa zdaj? b) z izpuščanjem dela povedka sploh: klop je iz kamna narejena, izdelana; fant je s Primorskega doma; ti čevlji so za v dež primerni, dobri; fant ni za šolo sposoben; ekspr. iz glave si jo izbij, pa je / hvala lepa. Ni za kaj // v zvezi z nedoločnikom za izražanje možnosti ali nujnosti: žive duše ni bilo videti; kakor je slišati, dobimo nov zakon; knjiž. tako se je spremenila, da je skoraj ni spoznati ni mogoče; nižje pog. temu človeku ni za pomagati ni mogoče pomagati; star. te že naučim, kako se ti je vesti je treba V. kot pomožni glagol, z opisnim ali trpnim deležnikom za tvorbo časov, naklonov ali načinov: bo delal, je delal, je bil izdelal; bi delal, bi bil delal; je izdelan / v ekspresivni rabi stoji pomožni glagol tudi na začetku stavka sem si kar mislil, da je nekaj narobe ● ekspr. kar je, je nič se ne da spremeniti; ekspr. no, ali bo že kaj! čas je že, da se naredi; ekspr. dekle je lepo, da je kaj zelo; obleka je bila deset tisoč dinarjev je stala; ekspr. ta je pa lepa! česa takega nisem pričakoval; to mi ni prav nič všeč; ekspr. še tega je bilo treba to ni bilo prav nič potrebno; to mi je odveč; prav mu je zasluži, da se mu tako godi; ekspr. bilo mu je, da bi zavriskal, zajokal tako je bil vesel, žalosten; ekspr. o tem ni da bi govoril ni potrebno, ni vredno; zakon je za vse velja; biti na glasu biti znan, sloveti; ali vam je znano, kaj je na stvari če je res in koliko je res; knjiž. na tebi je, da spregovoriš ti si na vrsti, ti si dolžen; krompir je po sto dinarjev se prodaja, kupuje; ekspr. po njem je izgubljen je, mrtev je; otrok je po očetu ima njegove lastnosti; ne vem, pri čem smo kakšen je naš položaj; biti pri sebi zavedati se; biti krepek; ekspr. ves dan je v knjigah samo bere; fant je sam zase ne mara za družbo; ekspr. dež ni in ni nehal kar naprej je deževalo; sam.: knjiž. boj za biti ali ne biti za življenje, za obstanek; prim. bom, bil, bi, bodi ♪
  23.      bívanje  -a s (í) glagolnik od bivati: a) podaljšati svoje bivanje v mestu; uvajati organizirano celodnevno bivanje otrok v šoli; dolgoletno bivanje v tujini; kraj bivanja neznan b) minljivost človeškega bivanja; pojem bivanja; ekspr. to ni življenje, ampak samo bivanje c) njegovo bivanje sveta ♪
  24.      bleščáti se  -ím se tudi bleščáti -ím nedov., bléšči (se) tudi blêšči (se); bléščal (se) (á í) 1. odbijati iskrečo se svetlobo: oko, rosa se blešči; v očeh se ji bleščijo solze; okna se bleščijo v soncu ∙ ekspr. kuhinja se kar blešči od snage je zelo snažna // močno sijati: sonce se blešči 2. belo odsevati: breze se bleščijo; hiša se blešči iz zelenja 3. brezoseb. zaradi močne svetlobe biti oviran pri gledanju: nataknil si je temne naočnike, ker se mu je bleščalo bleščáti redko vzbujati občudovanje, sloveti: bleščal je pred družbo kot duhovitež bleščèč se -éča -e: bleščeč se na soncu; bleščeča se reka; prim. bleščeč ♪
  25.      blítva  -e ž (ȋ) pesi podobna vrtna rastlina z užitnimi svetlimi listi: dober pridelek blitve // jed iz te rastline: kuhana blitva; blitva v solati ♪

   226 251 276 301 326 351 376 401 426 451  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA