Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

sol (276-300)


  1.      zasolíti  -ím dov., zasólil (ȋ í) 1. redko presoliti: jed je zasolila in prismodila 2. ekspr. dati čemu izrazite poteze, značilnosti: v članku duhovito zasoliti dogodke; zasoliti pripoved z ljudskimi izreki 3. ekspr., z dajalnikom narediti komu kaj neprijetnega: sosedje so mu radi kaj zasolili; ko pride čas, vam bom že zasolil / pog. nasprotniku jo je dobro zasolil ● star. zasolil mu je klofuto dal klofuto; ekspr. prenočevanje so jim dobro zasolili zelo visoko zaračunali zasoljèn -êna -o: zasoljena jed; pripoved, zasoljena s kletvicami ∙ ekspr. zasoljene cene visoke; ekspr. zasoljene zgodbe duhovite, zbadljive; nespodobne ♪
  2.      zasolzéti  -ím [u̯z] dov. (ẹ́ í) knjiž. zasolziti se: oči so ji zasolzele / zasolzeti od ganjenosti zasolzèl in zasolzél -éla -o: zasolzele oči ♪
  3.      zasolzíti se  -ím se [u̯z] dov., zasólzil se (ȋ í) postati solzen: zaradi dima so se mu zasolzile oči // ekspr. zajokati: zasolzili sta se in tolažili druga drugo ∙ ekspr. ob ganljivih prizorih se jim je zasolzilo oko so zajokali zasolzíti knjiž. zmočiti s solzami: zasolziti blazino / pogreb jim je zasolzil oči zasolzèn -êna -o: zasolzen obraz; biti žalosten in zasolzen ♪
  4.      zúnajšólski  -a -o prid. (ú-ọ̑) ki ni v šoli: zunajšolski prostor / zunajšolske obveznosti učiteljev izvenšolske ♪
  5.      abituriènt  -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) absolvent srednje šole pred zaključnim izpitom ali po njem: abiturienti novomeške gimnazije ♪
  6.      acetát  -a m (ȃ) kem. sol ocetne kisline ali njen ester: natrijev acetat; topnost acetatov v vodi // trg. tkanina iz acetatnih vlaken: acetat za prevleko dežnikov ♪
  7.      acíden  -dna -o prid. (ȋ) kem. ki tvori z bazo2 sol; kisel: acidna raztopina ♦ agr. acidna tla; med. acidni želodčni sok ♪
  8.      adépt  -a m (ẹ̑) knjiž. 1. kdor se uvaja v kako vedo: muzikalno znanje tega adepta kompozicije je premalo poglobljeno; mladi adepti modernistične šole 2. goreč pristaš kake ideologije: adepti panslavizma / eden najbolj vdanih adeptov umetnosti ♪
  9.      administrácija  -e ž (á) 1. vodenje upravnih poslov; upravljanje, uprava: državna administracija; decentralizacija administracije / administracija premoženja / funkcionarji administracije organa za vodenje upravnih poslov 2. pisarniško poslovanje: vso administracijo vodi tajnica; sodna, šolska administracija // oddelek v podjetju za pisarniško poslovanje: šef administracije / zglasite se v administraciji 3. v Združenih državah Amerike izvršni organ, vlada ♪
  10.      administratíven  -vna -o prid. (ȋ) 1. nanašajoč se na upravljanje, upraven: zmanjšati administrativni aparat; administrativna razdelitev na občine; administrativno-operativni organi // nav. slabš. določen z uradnim odlokom: z administrativnimi in birokratskimi ukrepi problema ne bomo rešili; administrativno planiranje; administrativno ustanavljanje zadrug ♦ zgod. administrativni socializem 2. nanašajoč se na pisarniške posle, pisarniški: opravljati administrativne posle / obiskovati administrativni tečaj; dveletna administrativna šola administratívno prisl.: administrativno določene cene ♪
  11.      aerolít  -a m (ȋ) petr. zlasti iz silikatov sestavljena gmota, ki pade iz vesolja na zemljo ♪
  12.      aeronávtičen  -čna -o prid. (á) nanašajoč se na aeronavtiko, letalski: aeronavtična šola / aeronavtična meteorologija ♪
  13.      agénda  -e ž (ẹ̑) 1. nav. mn. poslovanje, posli: seznanil se je z državnimi agendami; agende oblasti 2. zastar. zapisnik, dnevnik: šolska agenda ◊ rel. protestantski cerkveni obrednik ♪
  14.      ájvar  -ja m (ȃ) gastr. solata iz pečenih paprik, jajčevcev, feferonov in česna: omaki dodamo žlico ajvarja; neskl. pril.: ajvar solata ♪
  15.      akadémičarka  -e ž (ẹ́) raba peša študentka, visokošolka ♪
  16.      akademíja  -e ž (ȋ) 1. najvišja znanstvena in umetniška ustanova: biti član akademije; predsedstvo akademije / Slovenska akademija znanosti in umetnosti // poslopje te ustanove: park pred akademijo 2. šola višje ali najvišje stopnje: vpisati se na vojaško, vojno akademijo; glasbena, pedagoška, pomorska akademija; absolventi akademije za igralsko umetnost / trgovska akademija v stari Jugoslaviji štiriletna srednja trgovska šola 3. slavnostna prireditev s kulturnim sporedom: dijaki so priredili prav uspelo akademijo; akademija v počastitev dneva republike ♪
  17.      akadémik  -a m (ẹ́) 1. član najvišje znanstvene in umetniške ustanove: sprejet je bil med akademike; volitve novih akademikov 2. raba peša študent, visokošolec: še kot akademik je hodil k nam ♪
  18.      akademízem  -zma m (ȋ) knjiž. na tradiciji in šoli sloneče, neustvarjalno umetnostno izražanje: tako posnemanje vodi v akademizem; epigonski, katedrski, okosteneli akademizem; literarni, slikarski akademizem // slabš. samo teoretično, neživljenjsko reševanje problemov: turizem brez gradnje cest in hotelov je zgolj akademizem ♪
  19.      akadémski  -a -o prid. (ẹ̄) 1. nanašajoč se na šole najvišje stopnje: akademski poklic; akademski slikar; akademska izobrazba / akademski naslov; akademska čast / predavanje se bo začelo brez akademske četrti tradicionalne četrturne zakasnitve // nanašajoč se na slušatelje teh šol: akademski pevski zbor; akademsko društvo 2. nanašajoč se na najvišjo znanstveno in umetniško ustanovo: seja akademskega sveta 3. knjiž. strogo strokoven, znanstven: akademska diskusija; delo je na akademski višini // slabš. samo teoretičen, neživljenjski: pusto akademsko razpravljanje akadémsko prisl.: akademsko izobražen človek ♪
  20.      àkonfesionálen  -lna -o prid. (ȁ-ȃ) ki ne pripada nobeni konfesiji, veroizpovedi: pisatelj je akonfesionalen / akonfesionalna šola ♪
  21.      aktív  -a m (ȋ) 1. najbolj delavna skupina v organizaciji: ustanoviti aktiv; mladinski aktiv na šoli 2. delovna skupina: aktiv mladih zadružnikov; strokovni aktiv slavistov // žarg. sestanek te skupine: o tem smo že razpravljali na aktivu ♪
  22.      aktívnost  -i ž (ȋ) dejavnost, delovanje: sovražne čete so povečale aktivnost; zanj je značilna borbena aktivnost; živahna diplomatska aktivnost; družbena, gospodarska, politična aktivnost; psihična aktivnost; literarna aktivnost preroditeljev / aktivnost kemijskih elementov // delavnost, prizadevnost: treba je podvojiti našo aktivnost; pripomoči k večji aktivnosti; aktivnost učencev pri pouku sodelovanje, razgibanost ◊ astr. aktivnost Sonca skupina pojavov na Soncu, katerih jakost in obseg se spreminja v obdobju približno enajstih let; šol. svobodne aktivnosti organizirano izvenšolsko udejstvovanje mladine ♪
  23.      akvárij  -a m (á) steklena posoda z vodo za gojenje vodnih živali ali rastlin: hraniti ribice v akvariju; šolski akvarij // prostor, poslopje za tako gojenje: v mestu imajo znamenit akvarij z morskimi živalmi ♪
  24.      akvaterárij  -a m (á) zaprt prostor za gojenje kopenskih, vodnih živali in dvoživk: šolski akvaterarij ♪
  25.      àli  in ali vez. (ȁ) 1. v ločnem priredju za vezanje stavkov ali stavčnih členov a) ki se vsebinsko izključujejo: vaščani so se poskrili po kleteh ali pobegnili v gozd; ranjena zver pobegne v goščavo, da tam ozdravi ali pogine; jaz ali ti, eden mora odnehati; recite da ali ne / ali ne more ali noče, uči se ne; bodisi star ali mlad, vsak se boji umreti; včasih okrepljen ali ubogaj ali boš pa tepen v nasprotnem primeru b) ki kažejo na možnost izbire: naročiti se na vso zbirko ali na posamezne knjige; naj pride v šolo ali oče ali mati ali kdo drug; pisar. nastop službe takoj ali po dogovoru / srbski ali hrvatski jezik; marec ali sušec; nekdaj, v naslovih knjig Veseli dan ali Matiček se ženi // za popravek ali dopolnitev prej povedanega: upanja je zelo malo ali pa nič; vrne se čez dve uri ali še prej; za vasjo je ribnik ali, bolje rečeno, mlaka; poslušaj, ti Janez, ali kako ti je že ime! ∙ pog. leto dni ali kaj je od tega približno; ekspr. prej ali slej bomo tudi z njim obračunali nekoč gotovo; ekspr. čemu opomini, saj jih tako ali tako ne posluša sploh ne; ekspr. rada ali nerada, vrnila se bo tudi proti svoji volji; ekspr. naj bo tako ali drugače, jaz ostanem kakorkoli 2. raba peša, v protivnem priredju za izražanje a) nasprotja s prej povedanim; pa, a, toda: bil je velik čudak, ali otroci se ga niso bali; stopil je za njo, ali ker se ni ozrla, se je obrnil; ekspr. denar ima, ali kaj (mu pomaga), ko pa ne ve, kam z njim / včasih okrepljen odpustil je, ali krivice vendar ni mogel pozabiti b) nepričakovane posledice: konjički so majhni, ali neverjetno žilavi 3. v vprašalnih odvisnih stavkih za uvajanje vprašanja: še enkrat te vprašam, ali boš šel / kaj pravite, ali bi šli ali pa bi še malo posedeli // za izražanje domneve, negotovosti: ne vem, ali je še živ; ali tekma sploh bo, še ni prav nič gotovo 4. ekspr., v prislovni rabi za izražanje zahteve po odločitvi za eno od dveh možnosti: moraš se odločiti: ali — ali ♪

   151 176 201 226 251 276 301 326 351 376  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA