Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

sol (2.592-2.616)


  1.      téhnik  -a m (ẹ́) 1. strokovnjak za tehniko s srednjo izobrazbo: postati tehnik; šolanje tehnikov traja štiri leta / gradbeni, kemijski, strojni, tekstilni tehnik; tehnik za vzdrževanje proge / dobiti naziv tehnik ♦ grad. tehnik nizkih gradenj // strokovnjak za tehniko sploh: že v otroštvu je kazal, da je dober, ekspr. rojen tehnik / gradbeni in strojni inženirji ter drugi tehniki 2. kdor obvladuje, pozna tehniko kake dejavnosti: ta slikar, športnik je dober tehnik ♪
  2.      téhnikum  -a m (ẹ́) od 1947 do 1950 srednja šola za določeno tehnično, strokovno področje: vpisati se na tehnikum / ekonomski, gozdarski, gradbeni, tekstilni tehnikum; tehnikum za gostinstvo in turizem ♪
  3.      téhniški  -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na tehnike ali tehniko: tehniško društvo / tehniška fakulteta, šola / tehniški slovar / tehniški muzej / tehniška inteligenca / tehniška pisava pisava s tiskanimi črkami predpisane oblike / prodaja tehniškega blaga tehničnega ♪
  4.      tékma  -e ž (ẹ̑) 1. športni boj, v katerem se nastopajoči merijo med seboj z namenom ugotoviti, kdo je boljši, uspešnejši: igrati, izgubiti, soditi tekmo; borbena tekma; tekma z vodilnim moštvom; izid, pravila tekme / iti na tekmo; zmagati v odločilni tekmi; tekma Olimpija : Železničar / kolesarska, košarkarska, nogometna tekma; olimpijske tekme; prvenstvena tekma; tekma za točke; tekma za trening; tekma v preskakovanju ovir 2. merjenje koga s kom v kaki dejavnosti, lastnosti z namenom ugotoviti, kdo je boljši, uspešnejši: tekma spodbuja razvoj; tekma med državami / oboroževalna, vesoljska tekma; tekma v znanju / tekma za trg 3. publ., v zvezi s s prizadevanje biti uspešen pri premagovanju česa: spustiti se v tekmo z ognjem, s smrtjo; tekma s časom / izgubiti tekmo z naravo ● redko lepotna, pevska tekma lepotno, pevsko tekmovanje ◊ lov. vsestranska uporabnostna tekma glede na uporabnost, izurjenost psov za lov; šport. izločilna, kvalifikacijska, meddržavna tekma; povratna tekma druga tekma med istima moštvoma na nasprotnikovem igrišču; prijateljska tekma s katero moštvi preizkušata tekmovalno sposobnost svojih igralcev; tekma v slalomu ♪
  5.      tekmoválnost  -i ž (ȃ) nagnjenje, želja po tekmovanju: vzbujati tekmovalnost; to izvira iz tekmovalnosti / tekmovalnost sošolcev ♪
  6.      tekmováti  -újem nedov. (á ȗ) meriti se s kom v kakem športu, športni panogi z namenom ugotoviti, kdo je boljši, uspešnejši: atleti, smučarji že tekmujejo; tekmovati na velikih tekmovanjih / že pet let tekmuje / tekmovati za kolajne, točke / tekmovati za šolsko moštvo // meriti se s kom v kaki dejavnosti, lastnosti sploh z namenom ugotoviti, kdo je boljši, uspešnejši: tekmovati na plesnih turnirjih; tekmovati v različnih spretnostih / učenci tekmujejo med seboj; tekmovati pri delu / tekmovati za naslov miss sveta / tekmovati z izdelki drugih tovarn ◊ šol. tekmovati za bralno značko; šport. tekmovati v mnogoboju, slalomu tekmujóč -a -e: tekmujoč po tujih državah, je bil dosti zdoma; tekmujoče moštvo; sam.: nagraditi tekmujoče ♪
  7.      téksten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na tekst: tekstni popravki / tekstna primerjava / tekstno in slikovno gradivo ♦ lit. tekstna kritika raziskovanje besedil glede na spremembe, pristnost, avtorstvo; veda o takem raziskovanju; šol. tekstna naloga besedilo s podatki o določenem dejanskem stanju, na osnovi katerega je treba nastaviti račune in izračunati, kar se zahteva ♪
  8.      téledirigíran  -a -o prid. (ẹ̑-ȋ) teh. vóden, usmerjan na daljavo: teledirigirana raketa / teledirigirane naprave v vesoljski ladji ♪
  9.      telésen  -sna -o prid. (ẹ̑) 1. nanašajoč se na telo: telesni deli; telesna višina / telesne mere; telesna napaka; telesna nega; telesna poškodba / telesna temperatura / telesni napor; telesno delo; telesno trpljenje / telesna virtuoznost igralca / telesna kultura dejavnost, ki si prizadeva zlasti za razvijanje in ohranjevanje človekovih telesnih sposobnosti in zmogljivosti; zadovoljevanje telesnih potreb potreb po hrani, pijači, spanju; telesna straža straža, ki varuje, brani koga pred napadom, nasiljem 2. čuten, spolen: telesna ljubezen; telesno poželenje / telesna privlačnost; izzivalno telesna ženska ● ekspr. pokojnikove telesne ostanke so položili na mrtvaški oder mrtvo telo, truplo; ekspr. bil je dolg in precej telesen močen, čokat; knjiž. telesno perilo spodnje perilo ◊ anat. telesni krvni obtok del krvnega obtoka, pri katerem teče kri skozi telo; geom. telesna diagonala; jur. telesna kazen v nekaterih deželah kazen, pri kateri se obsojenec kaznuje s telesnim trpljenjem, z izgubo pomembnega organa; šol. telesna vzgoja učni predmet, pri katerem se s telesnimi vajami, športnimi aktivnostmi prizadeva za razvijanje telesnih sposobnosti in zmogljivosti; zool. telesna os hrbtenica in lobanja vretenčarjev telésno prisl.: telesno privlačna ženska; telesno prizadet otrok; sam.: razmerje med telesnim in duševnim v človeku ♪
  10.      teleskóp  tudi teleskòp -ópa m (ọ̑; ȍ ọ́) fiz. daljnogled za opazovanje zvezd, ki da obrnjeno sliko: s teleskopom odkriti nov planet; opazovanje sonca s teleskopom ● zastar. s teleskopom gledati plezalce z daljnogledom ◊ astr. radijski teleskop elektronska naprava z anteno za sprejemanje radijskega sevanja iz vesolja ♪
  11.      telovádba  -e ž (ȃ) 1. telesne vaje za razvijanje, ohranjevanje telesnih sposobnosti in zmogljivosti: utrjevati telo s telovadbo; jutranja, vsakodnevna telovadba; telovadba na prostem / ortopedska, rekreacijska telovadba / hoditi k telovadbi; pren. miselna, računska telovadba ♦ šport. orodna telovadba; parterna ali talna telovadba 2. žarg., šol. telesna vzgoja: drugo uro imajo učenci telovadbo; učitelj telovadbe ● ekspr. da so priplezali na vrh gore, so morali pokazati pravo telovadbo spretnost ♪
  12.      telovadíšče  -a s (í) kraj, prostor za telovadbo: urediti telovadišče; šolsko telovadišče / letno telovadišče prostor, urejen in opremljen za telovadbo na prostem ♪
  13.      telovádke  -vádk ž mn. (ȃ) žarg., šol. telovadne hlače: obleči telovadke ♪
  14.      telovádnica  -e ž (ȃ) zaprt prostor za telovadbo: igrati tekmo v telovadnici; oprema za telovadnico / šolska telovadnica ♪
  15.      téma  -e ž (ẹ̑) osnovni, osrednji predmet obravnavanja ali umetniškega dela: obravnavati, spremeniti temo; aktualna, občutljiva, široka, ekspr. žgoča tema; glavna, okvirna tema; ljubezenska, politična, znanstvena tema; tema pesnitve, pogovora / raziskovalna tema; publ. razprava na temo človekovih političnih pravic / organizator prebere, razdeli teme naslove, opise, ki določajo tak predmet ◊ muz. tema zaključena skupina tonov, ki ima v stavku ali skladbi osrednjo vlogo; šol. učna tema; zgod. tema v bizantinski državi, od 7. do 9. stoletja obrobna pokrajina z vojaško oblastjo ♪
  16.      temperatúra  -e ž (ȗ) stopnja toplote: temperatura niha, raste; meriti temperaturo; segreti na primerno temperaturo; nizka, stalna temperatura; temperatura minus štiri stopinje Celzija; temperatura telesa, vode, zraka // stopnja toplote zraka, merjena navadno dva metra nad površjem: dnevna, nočna temperatura; januarske temperature; povprečna letna temperatura // stopnja toplote (živega) telesa: izmeriti bolniku temperaturo / bolnik ima temperaturo vročino ● publ. temperatura med ljudmi vznemirljivo narašča čustvena, duševna razvnetost ◊ fiz. temperatura količina, s katero je pri konstantnem tlaku prostornina razredčenega plina sorazmerna; absolutna temperatura merjena od absolutne ničle; kritična temperatura pri kateri se začne plin utekočinjati; muz. temperatura uglasitev, pri kateri obsega oktava dvanajst enakih poltonov; temperirana uglasitev; strojn. delovna temperatura temperatura naprave, stroja pri normalnem delovanju ♪
  17.      teodolít  -a m (ȋ) teh. priprava za merjenje vodoravnih in navpičnih kotov na terenu: izmeriti višino vzpetine s teodolitom / busolni, univerzalni teodolit ♦ meteor. meteorološki teodolit daljnogled za spremljanje balonov, s katerimi se določata smer in hitrost vetra v višjih zračnih plasteh ♪
  18.      teolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na teologe ali teologijo, bogosloven: teološki nauk, spis / teološka fakulteta ♦ rel. antiohijska teološka šola teološka šola v 4. in 5. stoletju, ki pri razlagi verskih resnic poudarja razum ♪
  19.      teoríja  -e ž (ȋ) 1. skupek logično povezanih trditev, domnev, ki kaj znanstveno določa, razlaga: meritve so teorijo ovrgle, potrdile; postaviti novo teorijo; ekonomske, marksistične teorije; teorija časa, osebnosti; teorije o nastanku vesolja / razvojna teorija / znanstvena teorija // skupek logično urejenih spoznanj, načel, ki določa zakonitosti kake dejavnosti: izpopolniti, razviti teorijo; povezovati teorijo s prakso; teorija obrambe 2. navadno s prilastkom nauk o splošnih, bistvenih pojmih, oblikah kake dejavnosti: glasbena, likovna teorija; teorija avtomobilske vožnje / na glasbeni šoli poučuje teorijo; žarg., avt. vozniški kandidati delajo izpit najprej iz teorije 3. ekspr. skupek povezanih misli, trditev, ki kaj razlaga, utemeljuje: njegova teorija je, da beg ni mogoč; o dogodku ima svojo teorijo 4. splošna, abstraktna, od uresničevanja ločena spoznanja, načela: praksa prehiteva teorijo; neskladnost med teorijo in prakso / v teoriji je to lahko, v življenju pa je marsikaj drugače ◊ biol. selekcijska teorija po kateri je naravni izbor glavni tvorec novih vrst; darvinizem; filoz. spoznavna teorija filozofska disciplina, ki obravnava izvor, strukturo, metodo spoznavanja in veljavnost spoznanja; teorija odraza v marksistični filozofiji po kateri je spoznanje miselna slika, projekcija objektivnega, od zavesti neodvisnega sveta; fiz. (posebna) teorija relativnosti Einsteinova teorija prostora in časa, ki ne vključuje gravitacije; splošna teorija relativnosti Einsteinova teorija gravitacije; lingv. panonska teorija po kateri je jezik panonskih Slovanov podlaga stari cerkveni slovanščini; lit. literarna teorija nauk o vrstah in zvrsteh literarne umetnosti in o bistvu in oblikah besedne umetnine; sokolja teorija po kateri se v noveli kot vodilni motiv pojavlja tipičen predmet s simbolnim pomenom, h kateremu se pripoved pogosto vrača; teorija verza nauk o vrstah in oblikovnih zakonitostih verza; mat. teorija informacije ki proučuje količinske zakonitosti v zvezi z zbiranjem, prenašanjem in kodiranjem informacij; teorija množice; teorija števil ki raziskuje naravna števila in odnose med njimi; polit., soc. rasna teorija na biologizmu temelječa teorija, po kateri so značilnosti, lastnosti in pravice ljudi določene z njihovo raso; šah. teorija otvoritev ♪
  20.      terezijánski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na avstrijsko cesarico Marijo Terezijo: terezijanske davčne, šolske reforme / terezijanska doba ♦ zgod. terezijanski kataster za davčne namene narejen kataster v času vladanja Marije Terezije ♪
  21.      tést  -a m (ẹ̑) 1. postopek za ugotavljanje določenih lastnosti, sposobnosti, znanja koga, preizkus: opraviti test; s testom ugotavljati sposobnosti; objektivnost, veljavnost, zanesljivost testov; rezultati testov / inteligenčni test; pismeni, ustni test // postopek za ugotavljanje česa sploh: s testom določiti količino kake snovi v krvi / alkoholni test za ugotavljanje alkohola v izdihnjenem zraku, krvi 2. postopek za ugotavljanje ustreznosti, učinkovitosti česa: s testom ugotoviti brezhibno delovanje stroja 3. testiranje, preizkušanje: brezplačen test zavor 4. naloge, vprašanja za ugotavljanje določenih lastnosti, sposobnosti, znanja koga: pripraviti, sestaviti teste; reševanje testov; različni tipi testov ● žarg., šol. pisati test kontrolni test ◊ med. tuberkulinski test za ugotavljanje okuženosti z bacili tuberkuloze z vbrizgavanjem tuberkulina v kožo ali nanosom nanjo, tuberkulinski preizkus; ped. test znanja za ugotavljanje dosežene stopnje posameznikovega znanja; psih. interesni test za ugotavljanje posameznikovega zanimanja, nagnjenja; osebnostni test za ugotavljanje osebnostne strukture, osebnostnih lastnosti; projektivni test pri katerem se vnašajo lastna čustva, misli, težnje v nedokončano, nedodelano gradivo, projekcijski test; šol. kontrolni test s katerim se kontrolira znanje; standardizirani test ki je strokovno preizkušen in normiran ♪
  22.      testírati 2 -am dov. in nedov. (ȋ) jur. narediti oporoko: sposobnost osebe, da veljavno testira ◊ šol. testirati semester potrditi ♪
  23.      testó  -á s (ọ̑) z gnetenjem, mešanjem obdelana zmes iz moke, tekočine in dodatkov, ki se uporablja za pripravo kruha, peciva: testo naraste, vzhaja; delati, pripravljati testo; gnesti, mesiti, stepati, valjati, vleči testo; gladko, gosto, mehko, rahlo testo; testo iz bele moke; tanka plast testa; vrste testa / biskvitno, gneteno, kvašeno testo; rezančno testo; testo za krofe, palačinke; deska, mešalnik za testo ● ekspr. ta človek je iz drugačnega testa ima drugačne, navadno pozitivne lastnosti, sposobnosti ◊ agr. mesno testo zmes iz drobno sesekljanega mesa z dodatkom vode, soli in dišav, ki se uporablja za izdelavo klobas; sirno testo sirna gmota v izdelanem siru; čeb. sladkorno testo zmes iz sladkorne moke in medu za krmljenje čebel; gastr. testo naj pol ure počiva iz napravljenega testa naj se naredi pecivo čez pol ure; krhko testo gneteno testo, ki vsebuje precej maščobe; krompirjevo testo; kuhano ali paljeno testo iz moke, masla, jajc, umešano v vreli vodi; linško testo krhko testo z začimbami; listnato, masleno testo; pivovo testo; vlečeno ali vlečno testo iz moke, vode in malo maščobe, ki se da zelo tanko razvaljati in razvleči ♪
  24.      težávica  -e ž (ȃ) ekspr. manjšalnica od težava: otroci so mu zaupali svoje šolske težavice ♪
  25.      tíh  -a -o prid., tíšji (ȋ í) 1. ki je malo slišen ali neslišen: tih glas, pok; tih pozdrav, smeh, šepet; tiha glasba / tih tek stroja; tiha hoja; streljanje je postajalo vse tišje / ekspr. v temi se plazijo tihi koraki 2. ki s svojim delovanjem povzroča malo hrupa, ropota: tih motor, stroj / tih potok, veter 3. ki s svojim vedenjem, ravnanjem ne povzroča hrupa: družba je postala tiha; otroci so tihi kot miške / konja sta tiha in mirna // ki se zadržano vede, malo govori: njegov oče je tih mož; tiha in ponižna ženska / sprva je bil tih, potem se je razgovoril 4. ki je brez hrupa, ropota: tih prostor, vrt; tiha soba; mesto je postalo tiho / tih večer; tiha noč 5. nav. ekspr. ki se ne izraža z govorjenjem: tih obup; tiha ljubezen; molk ni vedno tiho odobravanje; tiho privoljenje / v osmrtnicah prosimo tihega sožalja 6. pri katerem se ne govori: tihe demonstracije / tiho branje 7. ekspr. ki se dogaja, ne da bi se o tem veliko govorilo, pisalo: tiha reforma, revolucija; tihe spremembe 8. ekspr. ki se dogaja okolici prikrito, neopazno: vdaja se tihemu pijančevanju / mamila vodijo mlade v tihi samomor 9. ekspr. ki je brez vznemirljivih, razburljivih dogodkov; miren: tih dan; tiho življenje / tih spanec / star. odpluli so v tihem vremenu brezvetrnem 10. ekspr. ki se ne pojavlja v izraziti obliki, z veliko intenzivnostjo: tih sijaj; zrak je poln tihih vonjev / tiha eleganca obleke umirjena ● ekspr. zakonca imata tihi teden ne govorita, sta sprta; ekspr. ta človek je tiha voda ne kaže negativnih lastnosti; poroka je bila tiha brez svatovanja; ekspr. tiho pravilo ki se uveljavlja z navado; preg. tiha voda bregove dere na zunaj tih, miren človek je zmožen storiti kaj nepričakovanega ◊ ekon. tihi družabnik kdor vloži kapital v drugo, ne svoje podjetje zaradi udeležbe pri dobičku in izgubi; rel. tiha maša maša brez petja; tiha nedelja predzadnja nedelja pred veliko nočjo; šol. tiha vaja navadno krajša pismena naloga v šoli, s katero se utrjuje, preverja določeno znanje; tiha zaposlitev ali tiho delo samostojno delo učencev pri pouku, pri katerem vsak tiho opravlja svojo nalogo tího prisl.: tiho brati; tiho so šli proti domu; tiho jokati; tiho odpreti vrata; tiho se strinjati s kom; tiho upa, da se bo vse srečno končalo / v povedni rabi: vse je bilo tiho; ves čas so tiho; tiho je kakor v grobu; biti tiho kot miš; kot grožnja ali boš tiho; elipt.: ti pa kar tiho; tiho, nekdo prihaja ∙ ekspr. nikomur ni tiho odgovori na vsako nasprotovanje, vsak izziv; vulg. namesto da bi povedali svoje mnenje, so pa tiho kot riti ga ne povejo ♦ muz. tiho označba za jakost izvajanja piano; zelo tiho označba za jakost izvajanja pianissimo; čedalje tišje označba za jakost izvajanja decrescendo tíhi -a -o sam.: na tiho stopati natiho; ekspr. na tihem pisati pesmi natihem; po tihem jokati potihem ♪

   2.467 2.492 2.517 2.542 2.567 2.592 2.617 2.642 2.667 2.692  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA