Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
sol (251-275) 
- strokovnošólski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na strokovno šolo: strokovnošolski učbeniki / strokovnošolska izobrazba ♪
- šestošólec -lca m (ọ̑) učenec šestega razreda: šestošolci in šestošolke // nekdaj učenec šestega razreda gimnazije: pesmi je začel pisati že kot šestošolec ♪
- šestošólka -e ž (ọ̑) učenka šestega razreda: petošolke in šestošolke // nekdaj učenka šestega razreda gimnazije: zmagale so šestošolke ♪
- tretješólec -lca m (ọ̑) učenec tretjega razreda: tretješolci in tretješolke // nekdaj učenec tretjega razreda gimnazije: že kot tretješolec je pisal pesmi ♪
- tretješólka -e ž (ọ̑) učenka tretjega razreda: naša tretješolka se še igra s punčko // nekdaj učenka tretjega razreda gimnazije: na ekskurzijo so šli tretješolci in tretješolke ♪
- usolíti -ím dov., usólil (ȋ í) star. nasoliti: usoliti meso usoljèn -êna -o: sveža in usoljena zelenjava ♪
- vesolján in vesoljàn -ána m (ȃ; ȁ á) prebivalec vesolja, ki ni zemljan; vesoljec: zgodbe o vesoljanih; zemljani in vesoljani ♪
- vesólje -a s (ọ̑) 1. celota nebesnih teles, sistemov teles in prostor, v katerem so: teorija o nastanku vesolja; red, zakoni v vesolju 2. prostor, v katerem so nebesna telesa: vesolje se širi; ekspr. neizmerno vesolje; kroženje nebesnih teles v vesolju / rob vesolja meja vidnega, zaznavnega vesolja // prostor zunaj zemeljske atmosfere: izkoriščati, osvajati vesolje; izstreliti satelit v vesolje ● ekspr. podrlo se mu je njegovo otroško vesolje njegov otroški svet ♪
- vesóljec -jca m (ọ̑) kdor je usposobljen za vesoljske polete: vesoljci so pristali na luni; uriti vesoljce; obleka za vesoljce // prebivalec vesolja, ki ni zemljan: fantastični film o vesoljcih ♪
- vesóljen -jna -o prid. (ọ̄) 1. nanašajoč se na vesolje, vesoljstvo: zvezde v vesoljnem prostoru / vesoljna katastrofa 2. nanašajoč se na vso zemljo: nastanek vesoljnega morja / vesoljna revolucija svetovna / vesoljno vladanje pravice // nanašajoč se na vse ljudi, vse stvari, vsa področja: vesoljni napredek; vesoljna evolucija; vesoljno sožitje v naravi / ljubezen je vesoljno čustvo; vesoljno gorje 3. ekspr. cel, celoten, ves: najprej je zapel en ptič, nato pa vesoljni zbor; vesoljnemu človeštvu grozi katastrofa / biti člen v verigi vesoljnega življenja ● vesoljni potop po bibliji katastrofalne poplave kot kazen za človeške grehe; ekspr. za to ni vesoljnega recepta za vse veljavnega; vesoljni svet ekspr. življenja se veseli vesoljni svet vse živo; ekspr. za to bo izvedel vesoljni svet postalo bo splošno znano; ekspr. vesoljni svet hodi občudovat kapnike veliko ljudi (iz različnih krajev) ◊ filoz. vesoljna duša v idealističnih filozofijah nematerialno počelo vsega bivajočega; jur. vesoljno nasledstvo nasledstvo, pri katerem se pridobi vse premoženje in pravice ali dolžnosti; rel. vesoljni cerkveni zbor zbor škofov in vrhovnih redovnih predstojnikov vse katoliške cerkve; vesoljna odveza do 2. vatikanskega koncila odveza, združena z
odpustkom, ki jo dobijo pod določenimi pogoji zlasti člani tretjega reda; vesoljna sodba Kristusova sodba ob koncu sveta ♪
- vesóljka -e ž (ọ̑) ženska, ki je usposobljena za vesoljske polete: vrnitev prve vesoljke na zemljo ♪
- vesóljnost -i ž (ọ̄) 1. značilnost vesoljnega: vesoljnost pojava / komika govori o vesoljnosti čustev ♦ rel. vesoljnost evangelija 2. vesoljni svet: človek si domišlja, da presega vesoljnost; biti delec vesoljnosti ● knjiž. pred njim se je razgrinjala bela severna vesoljnost belo severno prostranstvo; knjiž. pri Goetheju je poudaril njegovo vesoljnost vsestranskost, vsebinsko, duhovno bogatost ♪
- vesóljski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na vesolje: a) vesoljska energija / vesoljski plini / vesoljski prostor b) vesoljske raziskave / vesoljski poleti / vesoljski potnik / vesoljski strokovnjak / vesoljska obleka; vesoljska tehnika / ekspr. vesoljski sprehod zadrževanje vesoljskega potnika v vesoljskem prostoru zunaj vesoljske kabine; publ. vesoljska doba doba po prvem poletu v vesolje; vesoljska ladja vozilo, namenjeno za vesoljske polete; vesoljska postaja naprava v vesolju za pristajanje in oskrbovanje vesoljskih ladij; vesoljska tekma tekma v vesoljskih raziskavah, poletih ♦ aer. vesoljsko letalo vozilo za polete na tir okoli zemlje in nazaj; teh. vesoljska kabina kabina vesoljske ladje ♪
- vesóljstven -a -o prid. (ọ̑) knjiž. vesoljski: vesoljstveni pojavi ● knjiž. zasejati v človeku vesoljstveni nemir bivanjski; knjiž. protislovje poganja vesoljstveni razvoj celotni ♪
- vesóljstvo -a s (ọ̑) celota bivajočega: mesto človeka v vesoljstvu / vesoljstvo predmetov / duševno vesoljstvo // knjiž. vesolje, svet: odkrivati, spoznavati vesoljstvo; nekdaj so mislili, da je zemlja središče vesoljstva ♪
- virusologíja -e ž (ȋ) veda o virusih; virologija ♪
- visokošólec -lca m (ọ̑) kdor si pridobiva izobrazbo na visoki šoli: dijaki in visokošolci ♪
- visokošólka -e ž (ọ̑) ženska, ki si pridobiva izobrazbo na visoki šoli: dom visokošolk ♪
- visokošólski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na visoko šolo: visokošolska mladina / visokošolski predavatelj, učitelj / visokošolski študij; visokošolska izobrazba ♪
- višješólec -lca m (ọ̑) nekdaj učenec višjih razredov osemletne gimnazije: imeti višješolca za inštruktorja ♪
- višješólka -e ž (ọ̑) nekdaj učenka višjih razredov osemletne gimnazije: višješolke in višješolci ♪
- višješólski -a -o prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na višje razrede osemletne gimnazije: višješolsko glasilo 2. nanašajoč se na višjo šolo: višješolski študenti / višješolska izobrazba višja izobrazba ♪
- všólanje -a s (ọ̑) glagolnik od všolati: všolanje otrok v osnovno šolo ♪
- všólanost -i ž (ọ̑) šol. stanje všolanega človeka: všolanost šoloobveznih otrok ♪
- všólati -am dov. (ọ̑) šol. 1. vpisati v šolo: všolati otroke v drugem kraju 2. vključiti v področje določene šole: te vasi so všolali v osrednjo šolo v občini všólan -a -o: število všolanih otrok; število v kako šolo všolanih krajev ♪
126 151 176 201 226 251 276 301 326 351 
