Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

sol (2.092-2.116)


  1.      priznáti  -znám dov. (á ȃ) 1. z besedo, kretnjo izraziti, da je osebek storilec tega, česar je obdolžen: obtoženec je dejanje priznal; priznati krajo, zločin; priznal je, da je zažgal hišo; priznati po mučenju / priznam, da sem to storil // strinjati se, da kako dejstvo pri osebku v resnici obstaja: priznati napako, poraz; ni hotel priznati, da tega ne zna; odkrito si priznati nesposobnost / moram priznati, da tega ne vem / priznati očetovstvo // narediti, da kako osebno dejstvo izve kdo drug: priznal ji je ljubezen; drug drugemu sta priznala strah 2. izraziti, imeti prepričanje, da kaj je, obstaja: priznati eksistenco boga; prizna samo to, kar fizično zaznava / ne prizna potrebe po duhovnosti // izraziti mnenje, da kako pozitivno dejstvo obstaja pri kom: priznati komu prvenstvo v čem; priznati mu spretnost pri reševanju problemov; treba mu je priznati, da je prizadeven ∙ ekspr. priznati komu mesto, ki mu gre pravilno, ustrezno koga oceniti, ovrednotiti 3. izraziti strinjanje z zakonitostjo, veljavnostjo česa: priznati novo državo, vlado; priznati spremenjeno mejo / priznati izpit, spričevalo; priznati učbenik / priznati kak nauk / priznati avtoriteto koga // izraziti mnenje, da je kdo pomemben, zaslužen: priznati umetnika / priznati umetniško delo 4. izjaviti, da je kdo upravičen do česa: priznati delavcu dodatek za ločeno življenje / priznati narodu pravico do samoodločbe 5. v zvezi z za izjaviti, da je kdo to, kar izraža določilo: priznal ga je za sina / priznati kaj za dobro, pravilno priznán -a -o 1. deležnik od priznati: priznana tatvina; v določeni družbi priznane vrednote; učbenik uradno ni priznan ♦ šol. priznana izobrazba izobrazba, ki se prizna na osnovi izkušenj brez ustreznega šolanja 2. ki ima ugled, veljavo: priznan strokovnjak; hotel s priznano kuhinjo / priznana oddaja ♪
  2.      prodíranje  -a s (ȋ) glagolnik od prodirati: prodiranje odprave proti cilju / prodiranje človeka v vesolje / zaustaviti prodiranje sovražnikove brigade / prodiranje na tuja tržišča / prodiranje novih idej / prodiranje v bistvo ♪
  3.      prodírati  -am nedov. (ȋ ȋ) 1. s prislovnim določilom prihajati kam, premagujoč ovire: prodirati proti cilju, vrhu; prodirati v brezno, jamo; kljub slabemu vremenu so reševalci prodirali dalje / človek prodira vse globlje v vesolje / mokrota prodira v čevlje / nad naše kraje prodira mrzel zrak // z vojaško silo, bojem prihajati kam na nasprotnikovo ozemlje: s severne strani prodirajo tanki; sovražna vojska le počasi prodira // šah., šport. prihajati mimo nasprotnika kam v smeri proti določenemu cilju: prodirati po sredini igrišča / prodirati s kmetom, kraljico 2. s prislovnim določilom zaradi delovanja določene sile prihajati v kako snov ali iz nje: konica svedra prodira vse globlje v skalo / zobje prodirajo dojenčku navadno v parih / prodirati ven 3. prihajati skozi kaj ovirajočega: voda prodira skozi zid / sonce prodira skozi vejevje 4. ekspr., s prislovnim določilom pojavljati se na drugem mestu, področju, premagujoč ovire: ta škodljivec je začel prodirati tudi k nam / računalništvo vedno bolj prodira v gospodarstvo / podjetje uspešno prodira na tuja tržišča 5. ekspr. uveljavljati se, postajati priznan, premagujoč ovire: tudi v našem podjetju prodirajo nove ideje; to spoznanje vse bolj prodira 6. s prislovnim določilom spoznavati po postopnem, težavnem odkrivanju: prodirati v bistvo problema, življenja / prodirati komu v dušo ● knjiž. požiralnik prodira prepono in prehaja v želodec gre skozi prepono; ekspr. uspešno prodirati v športni, umetniški vrh postajati najboljši športnik, umetnik prodirajóč -a -e: prodirajoči tanki; skozi krošnjo prodirajoči sončni žarki ♪
  4.      prodòr  -ôra m (ȍ ó) glagolnik od prodreti: prodor človeka v vesolje / brigada je zaustavila sovražnikov prodor / prodori pred nasprotnikov gol / delati prodore / prodor lave na zemeljsko površje / prodor podjetja na tuje tržišče / prodor dokumentarnega filma; prodor meščanstva v francoski revoluciji / prodor pisatelja pri kritiki in bralstvu ♦ meteor. prodor hladnega zraka izrazita razširitev hladnih zračnih gmot nad določeno področje ♪
  5.      prodúkcija  -e ž (ú) 1. proizvodnja: a) organizirati, preusmeriti produkcijo; produkcija bakra, industrijskega blaga / družbena produkcija; industrijska, kmetijska produkcija / filmska produkcija / publ. spodbujati dramsko produkcijo ustvarjanje; film je nastal v produkciji beograjskega filmskega podjetja ♦ ekon. enostavna blagovna produkcija blagovna proizvodnja manjšega obsega, pri kateri je proizvajalec sam lastnik proizvajalnih sredstev; materialna produkcija b) povečati produkcijo; prodali so že vso lansko produkcijo / mesečna, letna, tedenska produkcija / publ. pesnik je zbral v knjigi pesniško produkcijo enega desetletja pesmi 2. gled., muz. zaključna, izpitna prireditev, na kateri nastopajo učenci glasbene, igralske šole: peti na produkciji / interna, javna produkcija ♪
  6.      profesionálen  -lna -o prid. (ȃ) poklicen: profesionalni razvoj sodelavcev; profesionalne dolžnosti / profesionalna bolezen; profesionalna etika / profesionalni igralec; profesionalni in amaterski vozniki ♦ šol. profesionalna orientacija svetovanje, pomoč pri izbiri najustreznejšega poklica ♪
  7.      profésor  -ja m (ẹ̑) kdor poučuje, predava na srednji, višji, visoki šoli in je za to posebej usposobljen: biti, postati profesor; profesor slovenščine; razpisati dela in naloge profesorja / izredni profesor univerzitetni predavatelj, za stopnjo nižji od rednega profesorja; redni profesor univerzitetni predavatelj najvišje stopnje; srednješolski, univerzitetni profesor / kot nagovor tovariš profesor; kot pristavek k imenu: profesor [prof.] Fran Ramovš; neskl. profesor Boršnikova // kdor je diplomiral na filozofski fakulteti ali drugi visoki šoli, ki izobražuje učitelje: diplomanti dobijo naslov profesorja; zaposlovanje profesorjev ♪
  8.      prográm  -a m (ȃ) 1. skupek nalog, del, ki se določijo za uresničitev: določiti, uresničiti program; sprejeti kako nalogo, zahtevo v program; knjižni program založbe; program organizacije, vlade; program reform / program te šole je zahteven / raziskavo tega vprašanja si je postavil za življenjski program / raziskovalni program; vesoljski program 2. skupek del, nastopov, oddaj, ki se določijo za uresničitev kot določena celota; spored: napovedati program; gledališče je delo uvrstilo v svoj program; program cirkusa, koncerta; program radia, televizije; program tekmovanja, zborovanja / dnevni, tedenski program radia // kar nastane z uresničevanjem takega skupka ali kake njegove enote: poslušati, posneti program; cirkuški program / obrniti gumb radijskega sprejemnika na drug program / prvi, tretji radijski program // s predlogom, s širokim pomenskim obsegom izraža uresničitev, uresničevanje določene enote takega skupka del, nastopov, oddaj glede na čas: v kinu je na programu ljubezenski film; ob torkih zvečer je na programu zabavna glasba / igro so morali umakniti s programa 3. besedilo, zapis takega skupka nalog, dejanj, oddaj: natisniti, prebrati program / objavljati kinematografski, radijski program v časopisu / kupiti gledališki program / raztrgati program 4. skupek dejanj v določenem zaporedju, ki jih naprava opravi sama: program robota, semaforja; pralni stroj s petnajstimi programi / program ožemanja perila / avtomatski, ročni program // elektr. urejen spisek instrukcij, ki določa vrsto in zaporedje operacij, potrebnih, da (elektronski) računalnik reši nalogo: izdelati program; v računalnik vloženi program / krmilni, nadzorni, servisni program / računalniški program 5. skupek vrst izdelkov, ki imajo določeno skupno lastnost: tovarna je svoj program prilagodila potrebam trga / elementi pohištvenega programa / kuhinjski program; sestavljivi program program pohištva, katerega elementi se lahko sestavijo v poljubno velike enote ali nize ● ekspr. pogovarjanje je bilo edini program dneva opravilo, zabava; vse gre po programu po načrtu; pog. to leto imamo v programu nov vrtec določeno je, da se zgradi nov vrtec; pog. kaj imaš v programu za danes popoldne kaj nameravaš delati, početi ◊ ekon. investicijski program; jur. Program Združenih narodov za razvoj ustanova Združenih narodov za pomoč državam v razvoju; šol. učni program predmetnik in učni načrt; šport. mednarodni plesni program program za mednarodna plesna tekmovanja, obsegajoč določeno število standardnih in latinskoameriških plesov; obvezni program časovno omejena celota obveznih likov pri umetnostnem drsanju; prosti program poljubno izbrana, po glasbi sestavljena in časovno omejena celota likov pri umetnostnem drsanju ♪
  9.      programírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. predvideti, vnaprej določiti program česa: programirati festival, koncert tako, da bo zanimiv in kvaliteten; programirati radijski, televizijski program // predvideti, vnaprej določiti kaj sploh: organizacija je premalo programirala svoje delo; tovarna je za letos programirala proizvodnjo sto tisoč koles / ekspr. pri zobozdravniku so me programirali za prihodnji mesec so me naročili 2. uvrstiti v program: predstavo Hamleta je programiralo tudi celjsko gledališče / založba je letos programirala deset knjig domačih avtorjev 3. narediti, da naprava dela po določenem programu: programirati pečico; programirati semafor tako, da pred prižigom rumene luči nekaj časa utripa zelena ♦ elektr. računalnik dela, kar mu programiramo programíran -a -o: pralni stroj, programiran za pranje volne; programirana raziskava ♦ šol. programirano učenje individualizirano učenje po vnaprej natančno pripravljenem gradivu s pomočjo priprav za učenje ali posebnih knjig ♪
  10.      prográmski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na program: programski dokument; programski sklop / programski pesnik / publ. programski optimizem / programska komisija festivala / stroj s programskim upravljanjem ♦ elektr. programski jezik umetni jezik za izražanje računalniških programov; programska knjižnica zbirka vseh programov računalniškega sistema; programska oprema zbirka računalniku pridruženih programov, ki omogočajo programiranje in delovanje računalnika; programska ura ura, s katero se naravna časovni potek programa; muz. programska glasba glasba, katere vsebina je narava, literarno delo, zgodovinski dogodek; šol. programska jedra temeljna skupna snov pri glavnih predmetih srednjega izobraževanja ♪
  11.      projékt  -a m (ẹ̑) 1. kar določa, kaj se misli narediti in kako naj se to uresniči, načrt: izdelati, predložiti projekt; projekt šolske reforme; projekt za modernizacijo podjetja / finančni, investicijski projekt; idejni, tehnični projekt stroja; raziskovalni projekt; vesoljski projekt 2. grad. skupek načrtov, tehničnih opisov in popis stroškov za kak objekt, področje: arhitekti so izdelali več projektov; projekt ceste, spomenika, stavbe; projekt električne napeljave / gradbeni projekt ♦ arhit. glavni projekt glavni načrt // izdelovanje, uresničevanje tega: financirati, kreditirati projekt; sodelovati pri projektu 3. publ., navadno s prilastkom umetniško delo glede na namen, da se izvede, uresniči: komisija je filmski projekt potrdila; glasbeni, gledališki projekt / uspeh mladega igralca pri projektu 4. knjiž. osnutek, predlog določenega besedila: razpravljati o projektu resolucije, zakona ♪
  12.      projektíl  -a m (ȋ) voj. izstrelek, ki se da usmerjati, voditi na daljavo: projektil je zadel cilj; izstreljevati projektile / jedrski, medcelinski, raketni projektil; projektil zemljazrak ki se izstreli z zemlje na cilj v zraku / dirigirani ali vodeni projektil ● star. projektil mu je nad očesom prebil lobanjo izstrelek, krogla; publ. vesoljski projektil vesoljska raketa, vesoljski izstrelek ◊ fiz. delec snovi, ki zadene kak drug delec snovi in s tem povzroči reakcijo; izstrelek ♪
  13.      proletárski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na proletarce: internacionala je mednarodna proletarska himna; proletarska solidarnost, zavest; proletarsko gibanje / proletarska država, revolucija / proletarski internacionalizem internacionalizem, ki si prizadeva za solidarnost delavcev vseh dežel / med narodnoosvobodilnim bojem borci prve proletarske brigade / stanoval je v proletarski četrti mesta ♪
  14.      prométen  -tna -o prid., prométnejši (ẹ̑) nanašajoč se na promet: a) prometni zastoji; zgodila se je prometna nesreča; ta cesta je zelo prometna / čez Slovenijo vodijo pomembne prometne poti; kraj ima dobre prometne zveze / prometna varnost / publ. mestu grozi prometni infarkt zastoj, zastajanje prometa zaradi prevelikega števila vozil / prometni miličnik; prometni pravilnik; prometni prekršek; prometni znak; prometna milica; prometna služba; prometno dovoljenje listina o registraciji motornega in priklopnega vozila b) prometni odsek je organiziral prevoz; prometna politika / prometni tehnik c) prometni davek; prometna vrednost izdelka ◊ avt. prometni pas pas, dovolj širok za neoviran promet enega vozila; jur. prometno pravo pravo, ki ureja prevoz potnikov in blaga ter prenos obvestil po pošti, telegrafu, telefonu in radiu; žel. prometni urad prostor, iz katerega vlakovni odpravnik ureja promet, navadno na železniški postaji; prometna šola šola, v kateri se učenci usposobijo za vodenje železniškega prometa prométno prisl.: prometno pomemben kraj ♪
  15.      prométnik  -a m (ẹ̑) 1. delavec, ki ureja promet: prometnik na avtobusni postaji; prometniki in sprevodniki 2. poljud. delavec, ki po ugotovitvi varnih razmer za vožnjo v določeno smer da znak za odhod vlaka, strok. vlakovni odpravnik: prometnik je dvignil loparček, svetilko in vlak je odpeljal; šola za prometnike 3. žarg. prometni miličnik: prometnik mu je odvzel vozniško dovoljenje; ker ni delal semafor, je promet urejal prometnik / pionir prometnik pionir, ki skrbi zlasti za varen prehod otrok čez prometno ulico ♪
  16.      promíle  -a m (ȋ) del na tisoč enakih delov razdeljene celote, odtisoček: morska voda ima približno petintrideset promilov soli; cesta je na tem odseku dvignjena za šestnajst promilov [16‰]; že pol promila alkohola v krvi zmanjšuje šoferjevo sposobnost za vožnjo // ed. količina, izražena s tem delom: snov z majhnim promilom primesi ♪
  17.      propedévtika  -e ž (ẹ́) knjiž. uvod v študij kake znanosti, vede: njemu propedevtika ni potrebna, ker osnove te znanosti že pozna // nekdaj učni predmet v srednji šoli, ki obsega uvod v zgodovino filozofije, psihologije in logike: učiti propedevtiko / filozofska propedevtika ♪
  18.      proračún  in próračun -a m (ȗ; ọ̑) 1. letni načrt prihodkov in odhodkov družbenopolitičnih skupnosti: skupščina je sprejela proračun; državni, občinski proračun // denarna sredstva, določena v tem načrtu: povečati, zmanjšati državni proračun / financirati iz proračuna 2. navadno s prilastkom načrt dohodkov in izdatkov: razpravljati o družinskem proračunu / odobriti vesoljski proračun za raziskovanje vesolja ♪
  19.      próseminár  -ja m (ọ̑-ā) šol. uvodni, pripravljalni seminar na univerzi: obiskovati proseminar ♪
  20.      prosíti  prósim nedov., próšen (ȋ ọ́) 1. izražati komu željo a) da kaj da, naredi: prositi koga za časopis, denar, voz; lepo prositi; pismeno prositi; kot boga te prosim / bolnik prosi malo vode / prositi za delo, nasvet, pomoč; soseda prosi, da bi prišel kdo pomagat / ekspr.: na kolenih te prosim; pri najinem prijateljstvu te prosim: ne hodi tja; prositi s solzami v očeh / na stara leta je prosil od hiše do hiše / kot vljudnostna fraza: prosim za besedo; vljudno prosim za odgovor; smem prositi za ples b) da kdo postane deležen česa: prositi koga ljubezni, za ljubezen; mati ga je prosila odpuščanja za sina / v osmrtnicah prosimo tihega sožalja; kot vljudnostna fraza prosimo za razumevanje 2. v medmetni rabi izraža vljudnost pri nagovoru: a) prosim, odprite okno; prosim, oprostite, kje pa stanuje NN / elipt., pog.: prosim dve kavi; vozne listke, prosim; žarg., trg. prosim, že dobite / kot vljudnostni odgovor pri zahvali hvala. »Prosim.«; kot vprašanje po nerazumljeni trditvi: prosim? Nisem dobro razumel; kako, prosim b) prosim, tukaj imate; mi posodiš pero? Prosim; »Ančka!« »Prosim.«; smem vstopiti? Prosim, kar naprej 3. ekspr., v prislovni rabi poudarja povedano: prosim, ali se tako dela; imajo stanovanje, hišo in, prosim (vas) lepo, celo jahto ● ekspr. prositi za roko sosedove hčere zasnubiti jo; pog. ne daj se toliko prositi daj, naredi, kar se te prosi, brez pregovarjanja, moledovanja; pes zna prositi se zna postaviti v položaj, da ima prednji nogi dvignjeni; star. tako je trpel, da si je sam smrti prosil zelo, neznosno je trpel; preg. dokler prosi, zlata usta nosi prosèč -éča -e: njegov pogled je bil proseč; proseče besede; prisl.: proseče gledati, reči ♪
  21.      prósnica  -e ž (ọ̑) zool. majskemu hrošču podoben hrošč, ki se pojavi meseca junija ali julija, Amphimallon solstitialis: ličinka prosnice ♪
  22.      pròst  prôsta -o stil. -ó prid., prostéjši in prôstejši (ȍ ó) 1. ki je brez obveznosti in lahko sam razpolaga s svojim časom: vse sem naredil, do večera sem prost; otroci so dosti prosti / ob sobotah in nedeljah so delavci prosti / dva prosta delavca je mojster poslal po cement // s katerim lahko človek sam razpolaga, ker nima določene obveznosti: prvi prosti večer so se spet sešli / ima veliko prostega časa; v prostem času se rad sprehaja / ob novem letu bodo štirje dnevi prosti / proste sobote 2. navadno z rodilnikom ki ga to, kar izraža dopolnilo, ne veže, ne omejuje: vojaščine sem prost / carine prosto blago / star.: biti prost krivde biti oproščen krivde; biti prost predsodkov biti brez predsodkov 3. ki pri določenem dejanju ni vezan, omejen s kako zahtevo, predpisom: pri izbiri pomočnikov ste prosti / razvezal se je in zdaj je prost / star. prosti stan stan neporočenih 4. ki ni oviran, omejen v svobodi gibanja: konji se pasejo prosti; biti prost kot ptiček na veji / lahko greste, jim je rekel stražar, prosti ste 5. ki ne ovira, omejuje gibanja zaradi določenega predmeta, dejstva: odstranili so skale in cesta, pot je bila prosta / vojska je z orožjem izsilila prost prehod / knjižnica s prostim dostopom knjižnica, v kateri imajo bralci sami neposreden dostop do knjig / elipt. vstop prost vstop je vsakomur dovoljen; za vstop ni treba plačati vstopnine 6. ki ni zaseden, oddan: v avtobusu ni nobenega prostega sedeža več; dvorana je danes prosta / v hotelih je še dovolj prostih sob / razpisati prosta dela in naloge 7. ki ni s čim povezan, oviran in se lahko uporabi za določen namen: prosti konec vrvi je ovil okoli stebra / v desni roki ima dežnik, leva pa je prosta 8. ki opravlja svoje delo, dejavnost brez pripomočkov: risati s prosto roko; s prostim očesom nevidna žival 9. star. preprost, neizobražen: učeni in prosti ljudje / knjiga je namenjena prostemu ljudstvu 10. star. neolikan, prostaški: ne bodi tako grob, tako prost; njegovo prosto vedenje jih je odbijalo / ni hotela poslušati prostih šal 11. zastar. preprost, enostaven: oblečena je bila v zelo prosto obleko / razložiti s prosto besedo / prosti vojak navadni vojak ● besedilo se v prostem prevodu glasi takole v prevodu, ki ni dobeseden; ritem pesmi je prost ni vezan na določeno shemo; star. rad hodi v prosto naravo v naravo, ven; dal mi je proste roke dovolil mi je, da ravnam po svojem preudarku; ekspr. imeti proste roke biti pri odločitvah brez prejšnjih obveznosti; pri delu mu je pustil proste roke ga ni oviral, onemogočal; star. narediti kaj iz proste volje svobodno, brez prisile; pog. imeti tri proste vožnje brezplačne vožnje; publ. prosto morje morje, ki je z istimi pravicami dostopno vsem državam; odprto morje ◊ anat. prosta rebra zadnja dva para reber, ki se ne stikajo niti s prsnico niti z nepravimi rebri; avt. prosti tek vrtenje avtomobilskega motorja, pri katerem ta ne poganja vozila; ekon. prosti trg trg brez trgovinskih omejitev; proste cene; prosta carinska cona del pristanišča, ki je odprt za mednarodni promet in v katerem veljajo razne olajšave; prosta prodaja količinsko neomejena prodaja vsakemu kupcu; fiz. prosti elektron elektron, ki ni vezan na strukturo atoma; prosti pad gibanje prostega telesa v prostoru brez zraka zaradi delovanja teže; gastr. prosta potica jed iz vlečenega ali nekvašenega testa navadno z nadevom iz skute, znana v Beli krajini; kem. prosti kisik kisik, ki ni vezan v spojino; lingv. prosti stavek stavek z enim povedkom; navt. prosta luka luka, izločena iz carinskega območja države, ki ji pripada; prosta plovba plovba brez stalne proge in brez stalnega voznega reda; šah. prosti kmet kmet, ki ga pri napredovanju proti nasprotnemu robu šahovnice ne more ovirati noben nasprotnikov kmet; šol. prosti spis izvirno oblikovan pismeni izdelek, ki se ne nanaša na neko že oblikovano besedilo; šport. prosti met met žoge v korist nasprotnika zaradi kršenja pravil igre; prosti premet; prosti program poljubno izbrana, po glasbi sestavljena in časovno omejena celota likov pri umetnostnem drsanju; rokoborba v prostem slogu rokoborba, pri kateri so dovoljeni prijemi z rokami in nogami po vsem telesu; prosti strel strel z žogo v korist nasprotnika zaradi kršenja pravil igre; prosta vaja telovadna vaja brez orodja in brez pomoči drugih; voj. prosti korak korakanje brez sočasne izmenjave iste noge prôsto stil. prostó prisl.: prosto se gibati; prosto razpolagati z denarjem; prosto stoječa kad; (navajati) prosto po Prešernu ∙ govoriti prosto brez pismene priprave, predloge ♦ šport. plavati sto metrov prosto plavati v kateremkoli slogu, navadno kravl; premet prosto premet brez hipne opore na rokah prôsti -a -o, v predložni zvezi prôsti in prósti sam.: užival je spoštovanje pri prostih in učenih; srečno so prišli na prosto ven; ležati na prostem zunaj; muzej na prostem objekti, predmeti, postavljeni v naravno okolje; predstava na prostem / dati komu prôsto in prostó ♪
  23.      prôstor  -óra m (ó ọ́) 1. kar je nesnovno, neomejeno in v čemer telesa so, se premikajo: filozofi razlagajo prostor različno; prostor in čas / neskončen, vesoljski prostor 2. z najmanj eno točko, ploskvijo določen del tega: prostor okoli hiše je od tu dobro viden; prostor med zemljo in luno / hitro se orientira v prostoru / imeti strah pred odprtim, zaprtim prostorom; publ. letalo je kršilo zračni prostor 3. s stenami, ploskvami omejen del tega a) kot enota za določen namen, zlasti v zgradbi: ogrevati, opremiti, prezračiti prostor; preiskali so vse prostore od kleti do podstrešja; iz sosednjega prostora je bilo slišati razburjene glasove; kuhinja, soba in drugi prostori / bivalni, stanovanjski prostori; delovni, klubski, poslovni prostor; šolski prostori; prostori galerije so že premajhni; prostor za sestanke / z oslabljenim pomenom: stanuje v kletnih prostorih v kleti; sestanek bo v prostorih šole v šoli b) kot enota v čem sploh: podzemni rov se je razširil v visok prostor, poln kapnikov; prostor v valju meri pet kubičnih decimetrov 4. del zemeljske površine glede na prisotnost česa, kak namen: prostor meri nekaj hektarov; iskati nenaseljen, primeren prostor; na tem prostoru bo novo naselje / parkirni, tržni prostor / kupiti prostor na pokopališču / publ. razvoj umetnosti v srednjeevropskem prostoru v Srednji Evropi / kot ukaz psu prostor // del kake površine sploh glede na prisotnost česa, kak namen: položiti knjigo na prejšnji prostor; ostal je na svojem prostoru, skrit za zaveso 5. del površine z ustreznim pohištvom, predmetom, namenjen za začasno namestitev ene osebe: odstopiti komu svoj prostor v avtobusu; rezervirati dva prostora v gledališču; presesti se na prostor pri oknu 6. ed. potrebni del česa, ki komu, čemu omogoča nahajanje, bivanje kje: na polici, v avtomobilu je še dovolj prostora; prtljaga zavzema preveč prostora / dati, narediti komu prostor umakniti se mu / v hotelu je še nekaj prostora; zaradi pomanjkanja prostora šola ne more sprejeti vseh prosilcev; pren. v naši družbi ni prostora za take ljudi; v njenem srcu ni prostora za sovraštvo // za sporočanje potrebni, uporabljivi del površine: revija je ves prostor namenila obravnavi tega vprašanja; na razglednici ni dosti prostora 7. publ., z oslabljenim pomenom, s prilastkom kar je določeno z obstajanjem tega, kar izraža prilastek: v naš gospodarski, idejni prostor segajo različni vplivi / ta dogodek je zelo razgibal slovenski kulturni prostor slovensko kulturo, kulturno življenje; pisatelj opisuje življenjski prostor meščanov življenje, življenjsko okolje ● publ. poskušali so razširiti manevrski prostor za sporazum povečati možnosti; ekspr. tudi on bi rad dobil svoj prostor na soncu primerno, ugodno mesto, položaj v življenju, med ljudmi ◊ biol. medcelični prostor; življenjski prostor v katerem živijo živali in rastline v enakih življenjskih razmerah; fiz. breztežnostni prostor; prazen prostor del prostora, v katerem ni snovi; geom. evklidični prostor množica točk z lastnostjo, da je kvadrat razdalje katerihkoli dveh točk izražen z vsoto kvadratov razlik vseh istoimenskih koordinat točk v pravokotnem premočrtnem koordinatnem sistemu; mat. prostor skupnost elementov in odnosov med njimi; navt. ladijski prostor ladijska prostornina, namenjena za tovor, merjena v netoregistrskih tonah; rad. režijski prostor; strojn. kompresijski prostor najmanjši prostor v valju, ko je bat v skrajni legi; šport. kazenski prostor pri nogometu prostor, ki sega 16,5 m levo in desno od gola in 16,5 m v igrišče; teh. zgorevalni prostor prostor v stroju, v katerem zgoreva tekoče gorivo ali plin; um. dvoranski prostor; voj. brisani prostor kroglam in granatam popolnoma izpostavljen prostor pred obrambno linijo; manevrski prostor ozemlje, ki omogoča razporejanje in premikanje velikih vojaških enot; mrtvi prostor prostor, ki ga zaradi naravne ali umetne ovire ni mogoče obstreljevati ♪
  24.      prostórje  -a s (ọ̑) knjiž. več prostorov, prostori: prazno prostorje v novi zgradbi / vesoljska prostorja; pren. prostorje domišljije ♪
  25.      prostornínski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na prostornino: prostorninska enota, mera; prostorninsko razmerje pri plinih / prostorninska stiska v šolah prostorska stiska ◊ fiz. prostorninski raztezek povečanje prostornine; les. prostorninski les les, ki se meri zložen v skladovnico; prostorninski meter enota za merjenje lesa glede na prostornino ♪

   1.967 1.992 2.017 2.042 2.067 2.092 2.117 2.142 2.167 2.192  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA