Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

sol (1.992-2.016)


  1.      prepoznávati  -am nedov. (ȃ) 1. ugotavljati, da je kdo isti, kot se misli: prepoznavati ponesrečence / prepoznavati napev, pisavo // pri ponovnem srečanju ugotavljati, da je kdo isti, kot se misli: na cesti ga prepoznavajo in pozdravljajo; prepoznavati stare znance / prepoznavati pevce po glasu 2. ugotavljati: prepoznavati bolezni, sposobnosti ● star. prepoznavati življenje spoznavati prepoznavajóč -a -e: pozdravljal je nekdanje sošolce, hitro prepoznavajoč vse ♪
  2.      prepráti  -pêrem dov., preprál (á é) z vodo ali drugo tekočino na hitro očistiti brez drgnjenja: prepoteno srajco je le prepral / preprati fižol ● ekspr. dež nas je prepral zelo namočil, zmočil preprán -a -o 1. deležnik od preprati: preprana solata 2. ki je zaradi pranja izgubil prvotno kakovost, lastnost: obledela in preprana bluza / klobuk, prepran od dežja ♪
  3.      preprôstež  -a m (ȏ) ekspr. 1. lahkoveren, naiven človek: to verjamejo le največji preprosteži; dobrodušen preprostež 2. neizobražen, nešolan človek: preprosteži in izobraženci ♪
  4.      preprôstnik  -a m (ȏ) knjiž., redko neizobražen, nešolan človek: razložiti kaj tako, da je razumljivo tudi preprostnikom ∙ knjiž., redko prebivalci so bili delavci, ribiči in drugi preprostniki preprosti ljudje ♪
  5.      preràd  -áda -o prid. (ȁ á) v prislovni rabi 1. preveč rad: bolj malo se uči, prerada bere; prerada mu verjame / sina ima prerada, zato je tako razvajen / evfem. v šolo ne hodi ravno prerad rad 2. ekspr. zelo rad: še prerada bo šla domov / rada, prerada bi ga spoznala / v brezosebni rabi prerado se zgodi, da jim izvodi ostanejo v skladišču ♪
  6.      prerézati  -réžem dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. z rezanjem narediti dva dela: prerezati hlebec, palico; polo prerezati čez polovico; prerezati s škarjami, z nožem; podolgem, prečno prerezati kaj; pren. krik prereže zrak 2. narediti rez po čem: prerezati kožo, papir; pri rezanju kruha je prerezal mizo; prerezati si dlan; prerezati si žile usmrtiti se, poskusiti se usmrtiti s prerezom žil / prerezati komu vrat 3. ekspr. ustaviti, prekiniti: oče je odločno prerezal prošnje otrok; osorno mu prereže ugovor / s tankim piskom je prerezal trušč / krik, žvižg prereže nočni mir; šolski zvonec nenadoma prereže tišino ● redko potok nato prereže travnik in se izliva v reko preseka; ekspr. ptič je prerezal zrak hitro zletel skozi zrak; publ. po slavnostnem govoru je predsednik občine prerezal trak, vrvico s tem dejanjem je simbolično odprl kaj prerézan -a -o: prerezana vrv; strmina, prerezana s hudourniškimi grapami; prerezan hlebec kruha ♦ obrt. plašč je v pasu prerezan krojen tako, da je v pasu sešit ♪
  7.      presahníti  in presáhniti -em dov. (ȋ á) 1. navadno za krajši čas postati suh, brez vode: to jezero vsako leto presahne; mlaka je presahnila / studenec je presahnil // navadno za krajši čas izginiti, zlasti zaradi suše: voda v potoku poleti skoraj popolnoma presahne ♦ agr. kravi je presahnilo mleko krava nima več mleka 2. ekspr. izginiti, izgubiti se: misel na to ni nikdar presahnila / reka ljudi in avtomobilov je zvečer presahnila / beseda mu je nenadoma presahnila nenadoma je umolknil ● ekspr. solze so ji presahnile prenehala je jokati presáhnjen -a -o: presahnjen izvir / toliko je zemlja že presahnjena, da se lahko orje osušena ♪
  8.      presájati  -am nedov. (á) 1. izkopavati rastline in jih drugam vsajati: presajati mlada drevesa, solato / presajati lončnice 2. med. delati, da pride tkivo, organ na drugo mesto telesa ali v drug organizem: uspešno presajati kosti, ledvice, srca 3. ekspr. prestavljati: presajal je otroka s stolčka na gugalnico in nazaj; kaj se boš presajal po sobi, kakega dela se loti / zgodbe je prirejal in jih presajal v domače okolje ● ekspr. presajati tuje izkušnje v naše razmere prenašati; zvečer je presajal motike in sekire jih snemal in ponovno nasajal; knjiž. presajati iz nemščine v slovenščino prevajati ♪
  9.      preséči  -séžem dov., presézi presézite; preségel preségla; nam. preséč in presèč (ẹ́) 1. pojaviti se nad določeno stopnjo, mero: sestavek je presegel navadno dolžino; dnevna temperatura je presegla trideset stopinj Celzija / trpljenje je preseglo meje človeške vzdržljivosti // zvečati se, izboljšati se nad določeno stopnjo, mero: današnji obisk predstave je presegel včerajšnjega 2. opraviti, izpolniti več, kot je določeno: preseči normo; preseči planirani izvoz za tri odstotke / preseči odobreni kredit ♦ šport. preseči rekord doseči v kaki športni disciplini boljši rezultat, kot je bil dosežen pred tem // narediti, da se kaj pojavi nad določeno stopnjo, mero: voznik je presegel dovoljeno hitrost / preseči pooblastila 3. postati boljši, uspešnejši od koga: kmalu je presegel vse sošolce / doseči in preseči koga v znanju; knjiž. prizadeval si je, da bi se presegel 4. knjiž. z napredovanjem priti do prepričanja, da kaj ni več primerno, ustrezno: to politično koncepcijo smo že presegli ● publ. kongres je presegel vsa pričakovanja uspeh kongresa je bil zelo velik; s to knjigo je avtor presegel vse prejšnje ta knjiga je boljša kot vse prejšnje preséžen -a -o: plan je bil presežen; zastarele in že presežene metode ♪
  10.      preségati  -am nedov. (ẹ̄) 1. pojavljati se nad določeno stopnjo, mero: članek presega navadno dolžino; globina ne presega dvajset metrov; poleti temperatura večkrat presega trideset stopinj Celzija je višja kot 30° C / ta zahteva presega moje sposobnosti; naše želje presegajo to, kar lahko dobimo so večje kot to // biti večji, boljši od določene mere: avtorjevo zadnje delo presega vsa prejšnja; današnji dobiček presega včerajšnjega // biti večji, višji kot kaj drugega: ta gora presega vse druge v pogorju; ekspr. sošolce presega za celo glavo 2. opravljati, izpolnjevati več, kot je določeno: presegati norme, plan // delati, da se kaj pojavlja nad določeno stopnjo, mero: presegati dovoljeno hitrost / presegati svoja pooblastila 3. biti boljši, uspešnejši od koga: ta športnik presega vse druge; duševno presegati / po marljivosti, v pridnosti, s pridnostjo presega svojega brata 4. knjiž. z napredovanjem prihajati do prepričanja, da kaj ni več primerno, ustrezno: zdaj presegamo takratna pojmovanja ● ekspr. to presega vse meje izraža nedopustnost česa; o tem ne bom govoril, ker presega okvir mojega predavanja to je več, kot se pričakuje v mojem predavanju ◊ ekon. povpraševanje presega ponudbo; filoz. presegati danost transcendirati presegajóč -a -e: navadne meje presegajoči spori; tipalke, presegajoče dolžino trupa ♪
  11.      preselíti  -sélim dov. (ȋ ẹ́) povzročiti, da kdo spremeni stalno ali začasno bivališče: preselili so jo v novo stanovanje; preseliti kaznjenca v druge zapore; med vojno so nasilno preselili obmejne prebivalce / preseliti otroka v večjo sobo / zvečer so goste z vrta preselili v sobo // povzročiti, da kaj spremeni svoje stalno mesto: preseliti knjige v nove prostore; preseliti rastlino na drugo gredo; vzgojni zavod so preselili v sosednji kraj preselíti se spremeniti stalno ali začasno bivališče: prodal je hišo in se preselil / preseliti se iz Ljubljane v Kranj; mati se je preselila k poročeni hčeri; na starost se je preselil spet v domači kraj / preseliti se na drug oddelek; preseliti se v podstrešno sobo / divjad se je preselila drugam; pren. v mislih se je preselil v domačo hišo; preselimo se za trenutek v preteklost, za tristo let nazaj // spremeniti svoje stalno mesto: usnjarska šola se je preselila v novo poslopje; ekspr. slika se je z naslovne strani preselila na steno fantove sobe / promet se je takrat s cest preselil na železnico ● ekspr. preiskali so klet, nato pa so se preselili na podstrešje so začeli preiskovati podstrešje; evfem. preseliti se na drugi svet, v večnost umreti; ekspr. del pridelka se je preselil v graščakovo kaščo je vzel, dobil graščak; trikrat preseliti se je enkrat pogoreti ob selitvah se pohištvo zelo poškoduje, uniči preséljen -a -o: izseljeni in preseljeni ljudje; pohištvo je že preseljeno ♪
  12.      preskočíti  -skóčim dov. (ȋ ọ̑) 1. s skokom priti čez kaj: preskočiti jarek, lužo, ograjo, več stopnic / konj je preskočil oje / ali boš preskočil to daljavo, višino; pren. umetnik je preskočil svoj čas 2. s skokom priti na drugo mesto: preskočiti s čolna na breg / preskočiti z noge na nogo / iskra je preskočila na zaveso; ogenj je preskočil na sosednjo streho; pren. bolezen je iz Azije preskočila v Evropo; misli so ji preskočile od moža na otroke 3. nav. ekspr., s predlogom spremeniti, menjati predmet dela, delovanja: opazil je njeno zadrego in preskočil na manj kočljiv problem; ker ni hotela govoriti o tem, je brž preskočila na druge reči / pil je vino, kasneje pa preskočil na žganje je začel piti žganje 4. nav. ekspr. ne upoštevati koga, ki bi glede na vrstni red moral biti upoštevan: omenila je vse, nikogar ni preskočila; pri branju seznama me je preskočil / pri nagrajevanju so ga preskočili / preskočil je dve strani in bral naprej; v pripovedovanju je znane stvari preskočil; uvod bralec lahko preskoči ● skakalec je preskočil druge za nekaj metrov skočil nekaj metrov dalj kot drugi; ekspr. pri napredovanju ga je preskočil mlajši tovariš je napredoval prej kot on; ekspr. ta država je iz 19. stoletja preskočila v novi čas se je zelo hitro razvila; ekspr. preskočil je v nasprotni politični tabor prestopil; ekspr. preskočil je z očmi na drugega učenca pogledal je drugega učenca ◊ šah. skakač je preskočil figuro; šol. preskočiti razred napredovati v šoli naenkrat za dva razreda; šport. preskočiti konja, kozo preskočíti se knjiž. s skokom se premakniti: v suhi travi se je preskočila kobilica preskočívši zastar.: planil je iz hiše, preskočivši tri stopnice preskóčen -a -o: preskočene strani ♪
  13.      présta  -e ž (ẹ̄) 1. pecivo iz kuhanega ali vzhajanega testa v obliki številke osem: jesti presto; testo za preste / sladke pred pečenjem posute s sladkorjem, slane preste pred pečenjem posute s soljo / iz testa oblikovati preste; peči preste // ekspr. kar je temu podobno: sledovi reaktivnih letal so se prepletali v sestavljene preste; ograja iz železnih prest 2. nar. koroško, v krščanskem okolju snop šibja in zelenja za cvetno nedeljo; butara: nesti presto v cerkev ♪
  14.      prestólniški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na prestolnico: prestolniški časopisi; prestolniške visoke šole; prestolniška gledališča / spor med pokrajinskim in prestolniškim pisateljskim društvom; sam.: to daje sorazmerno majhnemu mestu nekaj prestolniškega ♪
  15.      prestòp  -ópa m (ȍ ọ́) glagolnik od prestopiti: težek prestop ovire / ilegalni prestop državne meje / dve uri smo čakali na prestop; prestop z vlaka na avtobus / prestop na drugo šolo / prestop na stran revolucionarjev / odgovornost za prestop prekršek, prestopek ◊ alp. prestop mesto, prostor v skalovju, ledu ali snegu, kjer se da priti čez oviro; lit. miselni prestop pojav, da se stavek ne zaključi hkrati z verzom, ampak sega v naslednji verz ♪
  16.      prestopíti  in prestópiti -im dov. (ȋ ọ́ ọ̑) 1. s korakom priti čez kaj: jarka ni mogel prestopiti; prestopiti kamen, na tleh ležečo vejo; prestopil je tri stopnice // priti na drugo stran česa: prestopili so reko Savo / prestopiti državno mejo 2. med potovanjem iti z enega prevoznega sredstva na drugo: v Ljubljani moraš prestopiti; prestopiti z enega letala na drugo, z vlaka na avtobus; do tukaj sem dvakrat prestopil 3. s predlogom spremeniti, menjati a) okolje glede na delovanje, aktivnost: iz tega kluba je več nogometašev prestopilo k Olimpiji; prestopiti na drugo šolo / vsa skupina je prestopila k partizanom; prestopiti na stran zaveznikov b) pripadnost glede na (nazorsko) prepričanje, čustvovanje: prestopiti v protestantsko vero / prestopiti k opoziciji; prestopil je v nasprotni politični tabor 4. nav. ekspr. narediti drugače, kot zahtevajo predpisi, zakoni, načela; prekršiti: nobenega sporazuma ni prestopil; prestopiti pravilo, zakon 5. redko preseči: temperatura tam večkrat prestopi trideset stopinj Celzija / prestopiti pooblastila ● reka je prestopila bregove tekoč čez rob se je pojavila na razmeroma veliki površini; prestopiti prag ekspr. že dolgo ni prestopil domačega praga ni bil doma; ekspr. letos je prestopil šolski prag je šel prvič v šolo; ekspr. ne bom več prestopil praga te hiše ne bom šel več k tem ljudem ◊ šport. igralec je prestopil stopil na igrišču čez črto, do katere se sme iti, gibati prestopíti se in prestópiti se prenesti težo telesa z ene noge na drugo: ni se mogel prestopiti; previdno, v zadregi se je prestopil // narediti korak: prestopil se je in stopil v lužo / ekspr. prestopi se od vrat umakni se / ekspr. samo za korak se je prestopila premaknila ● ekspr. prestopi se malo hitreje hodi, pojdi prestopívši zastar.: prestopivši prag, je začudeno obstal ♪
  17.      prešprícati  -am dov. (ȋ) žarg., šol. neupravičeno izostati od pouka, iz šole: prešprical je več dni; prešprical je vse vaje na fakulteti ♪
  18.      pretákati  -am nedov. (ȃ) 1. s točenjem spravljati kaj tekočega v drugo posodo: pretakati mleko v kanglico; pretakati vino v nove sode 2. ekspr., s prislovnim določilom delati, povzročati, da pride denar na drugo področje, da menja lastništvo: pretakati del dobička v druge dejavnosti; denarna sredstva se pretakajo v sklade ● pretakati kri za domovino prelivati; ekspr. pretakati krokodilove solze z jokom kazati nepristno, lažno žalost, sočutje; ekspr. kaj bi pretakali solze jokali, žalovali pretákati se 1. tekoč prehajati na drugo mesto: voda se pretaka iz cevi v posodo / kri se pretaka po žilah kroži; hranljive snovi se pretakajo po telesu / nekaj se mi pretaka po želodcu; ekspr. nad njivami se pretakajo megle // ekspr. prehajati na drugo mesto sploh: od zbornega mesta so se dolge vrste vojakov pretakale v barake / prebivalstvo se pretaka v mesta // knjiž., ekspr., s prislovnim določilom v velikem številu hoditi sem in tja: po ulici se pretakajo ljudje; vozila so se pretakala po cesti v obe smeri 2. knjiž., ekspr. širiti se, prehajati: nemir se pretaka od človeka do človeka; njegova življenjska sila se pretaka vame // izraža navzočnost česa čutno zaznavnega v prostoru: zelena svetloba se pretaka skozi krošnje; po sobi se pretaka tišina ● knjiž. poletje se pretaka v jesen polagoma prehaja; po dolini se pretaka potok teče; ekspr. utrujenost se mi pretaka po telesu utrujen sem pretakajóč -a -e: pretakajoč solze, jih je prosila usmiljenja; pretakajoča se tekočina ♪
  19.      pretèp  -épa m (ȅ ẹ́) medsebojno dajanje udarcev: iz prepira se je razvil pretep; bil je zapleten v pretep; fantovski pretepi; ekspr. krvav pretep; pretep med šolarji, s sosedom; pretep s koli, z noži; vzroki za pretep ♪
  20.      pretočíti  -tóčim dov. (ȋ ọ́) s točenjem spraviti kaj tekočega v drugo posodo: pretočiti vino iz soda v steklenice / pretočiti kis skozi cedilo ● pretočiti kri za domovino preliti; ekspr. za njim so pretočili veliko solz so veliko jokali, žalovali; knjiž., ekspr. pretočiti svoja občutja v verze izraziti, izpovedati jih v verzih pretočíti se 1. tekoč preiti na drugo mesto: voda se je pretočila iz enega rezervoarja v drugega / pesek v peščeni uri se je pretočil 2. knjiž., ekspr. razširiti se, preiti: silna moč se je pretočila od moža do moža; njegova volja se je pretočila v poslušalce pretóčen -a -o: izmeriti količino pretočenega goriva; vino je pretočeno ♪
  21.      pretresljív  -a -o prid., pretresljívejši (ȋ í) ki vzbuja močen čustveni odziv, zlasti a) sočutje, žalost: pretresljivi dogodki; njen jok je bil pretresljiv; ekspr. do solz pretresljiv prizor; to je ena najpretresljivejših izpovedi; pretresljiva zgodba b) ekspr. občudovanje: prevzela ga je pretresljiva lepota morja, gor // ekspr. zelo velik: to so pretresljivi zneski; delal je s pretresljivo vnemo pretresljívo prisl.: pretresljivo jokati; pretresljivo opisati nesrečo ∙ ekspr. dečka sta si pretresljivo podobna zelo; iron. to ni ravno pretresljivo novo zelo; sam.: to ni nič pretresljivega ♪
  22.      pretrésti  -trésem dov., pretrésite in pretresíte; nam. pretrést in pretrèst (ẹ́) 1. spraviti kaj sipkega, drobnega v drugo posodo: pretresti krompir v gajbo; pretresti moko v vrečko / pretresti vročo mezgo v kozarce 2. s tresenjem narediti, povzročiti, da se kaka snov kje bolj enakomerno porazdeli: pred uporabo je treba zdravilo dobro pretresti / pretresti steklenico / pretresti blazino zrahljati // s tresenjem povzročiti, da kaj ni več trdno: sunek je pretresel hiše 3. vsestransko proučiti, navadno zaradi ocenjevanja, odločitve: pretresti načrt programa; pretresti predloge; sklep naj se še enkrat pretrese / komisija je delo kritično pretresla / ta problem bi rad z njo še pretresel se o njem pogovoril 4. vzbuditi močen čustveni odziv, zlasti a) sočutje, žalost: njene besede so ga pretresle; ta nesreča, smrt je pretresla vse; ekspr. njen jok jih je pretresel do dna duše, srca, do kosti; brezoseb. pretreslo ga je, ko je to slišal b) občudovanje: veličastnost gor ga je pretresla / taka ljubezen jo je pretresla ● ekspr. ta dogodek je pretresel gledališče v temeljih povzročil velike spremembe; ekspr. če ga dobim, mu bom pretresel kosti zelo ga bom natepel, pretepel; ekspr. grom je pretresel ozračje zelo je zagrmelo; ekspr. stanovanje so mu pretresli, njega pa zaprli temeljito preiskali, pregledali; ekspr. na kamniti cesti nas je dobro pretreslo utrujeni smo od tresenja pri vožnji po njej; ekspr. pri plesu se bodo gostje vsaj malo pretresli razgibali pretrésen -a -o: globoko pretreseni gledalci; pretresena od te misli, je odšla; žito je že pretreseno ∙ pretresen do solz zelo, močno ♪
  23.      preuréjanje  -a s (ẹ́) glagolnik od preurejati: preurejanje šolskih prostorov / preurejanje izobraževanja ♪
  24.      preuréjati  -am nedov. (ẹ́) drugače, na novo urejati: preurejati stanovanje / preurejati šolstvo / preurejati družbene razmere spreminjati // v zvezi z v delati iz določene stvari drugo stvar: hlev preurejajo v garažo ♪
  25.      preustrojíti  -ím dov., preustrójil (ȋ í) knjiž. preoblikovati, preurediti: preustrojiti šolski sistem; politične razmere so se preustrojile / preustrojiti proizvodnjo reorganizirati / preustrojiti človeka spremeniti, predrugačiti ♪

   1.867 1.892 1.917 1.942 1.967 1.992 2.017 2.042 2.067 2.092  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA