Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

sol (1.976-2.000)


  1.      preorganizírati  -am dov. (ȋ) na novo organizirati: preorganizirati šolstvo; zdravstvo se je preorganiziralo ∙ redko delavnico so preorganizirali po najsodobnejših načelih preuredili, predelali ♪
  2.      preorientácija  -e ž (á) publ. preusmeritev: preorientacija s sedanjega načina dela poteka počasi; preorientacija našega izvoza na dežele v razvoju / poklicna, politična preorientacija; metodološka preorientacija v šolstvu / doživljati miselno preorientacijo ♪
  3.      preosnóva  -e ž (ọ̑) knjiž. preoblikovanje, preureditev: preosnova vlade ni izboljšala položaja v državi; politična preosnova organizacije; sodeluje pri preosnovi podjetja / preosnova medčloveških odnosov / preosnova šolstva reforma, reformiranje ♪
  4.      preosnovátelj  -a m (ȃ) knjiž. reformator: preosnovatelj šolstva / krščanski preosnovatelji ♪
  5.      preosnováti  -snújem dov., preosnovál (á ú) knjiž. preoblikovati, preurediti: ministrski predsednik je preosnoval vlado; inštitut se je preosnoval v samostojno znanstveno enoto / družba se je preosnovala po načelih svobodnega odločanja / preosnovati šolstvo reformirati ♪
  6.      preparácija  -e ž (á) 1. prepariranje: preparacija metuljev, rastlin / za preparacijo angleškega berila je porabil precej časa 2. šol. zvezek za izpisovanje neznanih besed, slovničnih oblik iz besedila: pokazati profesorju preparacijo; iztrgati list iz preparacije ♪
  7.      preparandíja  -e ž (ȋ) zastar. učiteljišče: hoditi v preparandijo; poučeval je na preparandiji ♦ šol. preparandija nekdaj razred, tečaj za učence z nezadostno izobrazbo, namenjen pripravi za vstop na učiteljišče, pripravnica ♪
  8.      preparát  -a m (ȃ) 1. na določen način pripravljena snov za določen namen, pripravek: zdravniki preizkušajo nov preparat; preparat so vbrizgavali vsake tri ure / farmacevtski, kozmetični preparati; hormonski, vitaminski preparat; krema vsebuje žvepleni preparat; preparati za umivanje las, zatiranje mrčesa 2. žival, rastlina ali njeni deli, pripravljeni za opazovanje, proučevanje oblike, notranje zgradbe: narediti preparat za šolsko zbirko; preparat želodca, žile; preparati za pouk biologije / mikroskopski preparat; mokri, suhi preparat / lepo ohranjen preparat martinčka v epruveti ♦ med. barvati histološki preparat ♪
  9.      preparírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. pripravljati žival, rastlino ali njene dele za opazovanje, proučevanje oblike, notranje zgradbe: v naravoslovnem krožku so se učili preparirati metulje, žuželke in druge živali; sam je prepariral nekaj travniških rastlin za v šolo; znati preparirati ptiče 2. z določenim postopkom pripravljati, obdelovati kaj za uporabo: preparirati hmelj, tobak; pred uporabo kože preparirajo; preparirati papir 3. dov., ekspr. nagovoriti, pridobiti koga za kako dejavnost: končno so ga le preparirali, da je šel z njimi; ni ga lahko preparirati, da bi kaj naredil doma / s svojim poročanjem so javnost tako preparirali, da zaradi dogodkov ni bilo nobenih nemirov ◊ arheol. preparirati izkopanine s kemičnimi ali mehanskimi pripomočki dati izkopaninam prvotno obliko in jih obvarovati pred propadanjem; med. v laboratoriju preparirati srce, pljuča; šol. preparirati lekcijo ugotoviti in izpisati iz lekcije neznane besede, slovnične oblike zaradi (lažjega) prevajanja preparírati se knjiž., redko pripravljati se, učiti se: vsak dan se preparira za predavanje; dobro se je preparirala za vlogo, ki jo je morala odigrati preparíran -a -o: preparirani hrošči, metulji; ima zalogo posebej prepariranega tobaka; les je bil prepariran proti gnilobi ♦ muz. preparirani klavir klavir, ki se mu med strune vstavljajo razni predmeti, da nastanejo novi zvočni efekti ♪
  10.      prepís  -a m (ȋ) 1. glagolnik od prepisati: pri prepisu se je zmotil / opraviti prepis posestva / prepis na drugo šolo / kot pripis na listini, dokumentu prepis je točen 2. izdelek, ki nastane pri prepisovanju: prepis se ujema z izvirnikom; overiti prepis; prepis je poslal prijatelju; predložiti overovljen prepis odločbe, spričevala / knjižnica hrani pismo v prepisu; pesem se je širila v prepisih ♪
  11.      prepísati  in prepisáti -píšem dov., prepíšite (í á í) 1. na novo, bolje napisati: prepiši pismo, da bo bolj čitljivo / prepisati spis na čisto // s pisanjem prenesti s tuje predloge: iz knjige je prepisal vse važnejše podatke; prepisati številke s table; narobe, slabo prepisati / ekspr. novinar je to prepisal iz tujih časopisov nekritično sprejel // skrivaj, na nedovoljen način si pomagati pri pisanju, reševanju nalog: spisa ni sestavil sam, ampak ga je prepisal; prepisati nalogo od sošolca 2. jur. z vpisom v zemljiško knjigo izročiti novemu lastniku: prepisati posestvo na kupca 3. s pogodbo izročiti novemu lastniku: oče mu je prepisal posestvo; hišo je prepisal na sina 4. vpisati na drugo ustanovo: otroka je prepisal na drugo šolo; po enem letu študija se je prepisal na slavistiko ● ekspr. prepisal je velik del vsake noči v pisanju prebil, preživel; knjiž. prepisati cirilski napis v latinico napisati ga v latinici; knjiž. zgodbo so prepisali v filmski jezik filmsko izrazili prepísan -a -o: prepisana šolska naloga; skrbno prepisana pesem; kmetija še ni prepisana nanj; pismo je lepo prepisano ♪
  12.      prepisováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. na novo, bolje pisati: prepisovati s koncepta / nalogo že prepisuje na čisto // s pisanjem prenašati s tuje predloge: natančno je prepisoval besede s table // skrivaj, na nedovoljen način si pomagati pri pisanju, reševanju nalog: učencem ni dovolil prepisovati 2. vpisovati na drugo ustanovo: otroke so prepisovali na druge šole ● v srednjem veku so knjige prepisovali jih razmnoževali s prepisovanjem; ekspr. prepisovati tuje pesnike zelo jih posnemati ♪
  13.      preplônkati  -am dov. (ȏ) žarg., šol. prepisati: preplonkati nalogo; spis je preplonkal od Janeza ♪
  14.      preporódovec  -vca m (ọ̄) pripadnik gibanja srednješolcev in visokošolcev od leta 1912 do 1914 za združitev južnoslovanskih narodov: revolucionarne ideje, program preporodovcev ♪
  15.      prepotrében  -bna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) ekspr. zelo potreben: izdati prepotrebne učbenike; zgradili so prepotrebno šolo; dobiti prepotrebna navodila / biti komu prepotreben ♪
  16.      prepoznáti  -znám dov. (á ȃ) 1. ugotoviti, da je kdo isti, kot se misli: čeprav je bil maskiran, so ga prepoznali; prepoznati ponesrečenca, utopljenca / že pri prvih zvokih je prepoznal napev; takoj je prepoznala njegovo pisavo // pri ponovnem srečanju ugotoviti, da je kdo isti, kot se misli: svojega nekdanjega učenca je takoj prepoznal; tako se je spremenil, da ga ni prepoznala; pogledal se je v ogledalo in se komaj prepoznal / prepoznati po glasu, po hoji 2. ugotoviti: prepoznali so njegovo bolezen; hitro je prepoznal fantovo nadarjenost ● zastar. prepoznala in zaljubila sta se v vlaku spoznala, seznanila prepoznán -a -o: prepoznan mrlič; razveselil se je prepoznanega sošolca ♪
  17.      prepoznávati  -am nedov. (ȃ) 1. ugotavljati, da je kdo isti, kot se misli: prepoznavati ponesrečence / prepoznavati napev, pisavo // pri ponovnem srečanju ugotavljati, da je kdo isti, kot se misli: na cesti ga prepoznavajo in pozdravljajo; prepoznavati stare znance / prepoznavati pevce po glasu 2. ugotavljati: prepoznavati bolezni, sposobnosti ● star. prepoznavati življenje spoznavati prepoznavajóč -a -e: pozdravljal je nekdanje sošolce, hitro prepoznavajoč vse ♪
  18.      prepráti  -pêrem dov., preprál (á é) z vodo ali drugo tekočino na hitro očistiti brez drgnjenja: prepoteno srajco je le prepral / preprati fižol ● ekspr. dež nas je prepral zelo namočil, zmočil preprán -a -o 1. deležnik od preprati: preprana solata 2. ki je zaradi pranja izgubil prvotno kakovost, lastnost: obledela in preprana bluza / klobuk, prepran od dežja ♪
  19.      preprôstež  -a m (ȏ) ekspr. 1. lahkoveren, naiven človek: to verjamejo le največji preprosteži; dobrodušen preprostež 2. neizobražen, nešolan človek: preprosteži in izobraženci ♪
  20.      preprôstnik  -a m (ȏ) knjiž., redko neizobražen, nešolan človek: razložiti kaj tako, da je razumljivo tudi preprostnikom ∙ knjiž., redko prebivalci so bili delavci, ribiči in drugi preprostniki preprosti ljudje ♪
  21.      preràd  -áda -o prid. (ȁ á) v prislovni rabi 1. preveč rad: bolj malo se uči, prerada bere; prerada mu verjame / sina ima prerada, zato je tako razvajen / evfem. v šolo ne hodi ravno prerad rad 2. ekspr. zelo rad: še prerada bo šla domov / rada, prerada bi ga spoznala / v brezosebni rabi prerado se zgodi, da jim izvodi ostanejo v skladišču ♪
  22.      prerézati  -réžem dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. z rezanjem narediti dva dela: prerezati hlebec, palico; polo prerezati čez polovico; prerezati s škarjami, z nožem; podolgem, prečno prerezati kaj; pren. krik prereže zrak 2. narediti rez po čem: prerezati kožo, papir; pri rezanju kruha je prerezal mizo; prerezati si dlan; prerezati si žile usmrtiti se, poskusiti se usmrtiti s prerezom žil / prerezati komu vrat 3. ekspr. ustaviti, prekiniti: oče je odločno prerezal prošnje otrok; osorno mu prereže ugovor / s tankim piskom je prerezal trušč / krik, žvižg prereže nočni mir; šolski zvonec nenadoma prereže tišino ● redko potok nato prereže travnik in se izliva v reko preseka; ekspr. ptič je prerezal zrak hitro zletel skozi zrak; publ. po slavnostnem govoru je predsednik občine prerezal trak, vrvico s tem dejanjem je simbolično odprl kaj prerézan -a -o: prerezana vrv; strmina, prerezana s hudourniškimi grapami; prerezan hlebec kruha ♦ obrt. plašč je v pasu prerezan krojen tako, da je v pasu sešit ♪
  23.      presahníti  in presáhniti -em dov. (ȋ á) 1. navadno za krajši čas postati suh, brez vode: to jezero vsako leto presahne; mlaka je presahnila / studenec je presahnil // navadno za krajši čas izginiti, zlasti zaradi suše: voda v potoku poleti skoraj popolnoma presahne ♦ agr. kravi je presahnilo mleko krava nima več mleka 2. ekspr. izginiti, izgubiti se: misel na to ni nikdar presahnila / reka ljudi in avtomobilov je zvečer presahnila / beseda mu je nenadoma presahnila nenadoma je umolknil ● ekspr. solze so ji presahnile prenehala je jokati presáhnjen -a -o: presahnjen izvir / toliko je zemlja že presahnjena, da se lahko orje osušena ♪
  24.      presájati  -am nedov. (á) 1. izkopavati rastline in jih drugam vsajati: presajati mlada drevesa, solato / presajati lončnice 2. med. delati, da pride tkivo, organ na drugo mesto telesa ali v drug organizem: uspešno presajati kosti, ledvice, srca 3. ekspr. prestavljati: presajal je otroka s stolčka na gugalnico in nazaj; kaj se boš presajal po sobi, kakega dela se loti / zgodbe je prirejal in jih presajal v domače okolje ● ekspr. presajati tuje izkušnje v naše razmere prenašati; zvečer je presajal motike in sekire jih snemal in ponovno nasajal; knjiž. presajati iz nemščine v slovenščino prevajati ♪
  25.      preséči  -séžem dov., presézi presézite; preségel preségla; nam. preséč in presèč (ẹ́) 1. pojaviti se nad določeno stopnjo, mero: sestavek je presegel navadno dolžino; dnevna temperatura je presegla trideset stopinj Celzija / trpljenje je preseglo meje človeške vzdržljivosti // zvečati se, izboljšati se nad določeno stopnjo, mero: današnji obisk predstave je presegel včerajšnjega 2. opraviti, izpolniti več, kot je določeno: preseči normo; preseči planirani izvoz za tri odstotke / preseči odobreni kredit ♦ šport. preseči rekord doseči v kaki športni disciplini boljši rezultat, kot je bil dosežen pred tem // narediti, da se kaj pojavi nad določeno stopnjo, mero: voznik je presegel dovoljeno hitrost / preseči pooblastila 3. postati boljši, uspešnejši od koga: kmalu je presegel vse sošolce / doseči in preseči koga v znanju; knjiž. prizadeval si je, da bi se presegel 4. knjiž. z napredovanjem priti do prepričanja, da kaj ni več primerno, ustrezno: to politično koncepcijo smo že presegli ● publ. kongres je presegel vsa pričakovanja uspeh kongresa je bil zelo velik; s to knjigo je avtor presegel vse prejšnje ta knjiga je boljša kot vse prejšnje preséžen -a -o: plan je bil presežen; zastarele in že presežene metode ♪

   1.851 1.876 1.901 1.926 1.951 1.976 2.001 2.026 2.051 2.076  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA