Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

sol (1.942-1.966)


  1.      predavátelj  -a m (ȃ) 1. kdor predava: zahvaliti se predavatelju; prijeten nastop današnjega predavatelja; pogovor med poslušalci in predavatelji 2. kdor se poklicno ukvarja s podajanjem učne snovi na srednji, višji, visoki šoli: pomanjkanje predavateljev na strokovnih šolah; predavatelj fizike / visokošolski predavatelji ♦ šol. predavatelj kdor predava na visokošolski ustanovi pomožne predmete; višji predavatelj do 1975 visokošolski predavatelj brez doktorskega naslova ♪
  2.      predávati  -am nedov. (ȃ) 1. govorno podajati vsebinsko zaokroženo strokovno snov: začeti predavati ob napovedanem času; predavati o vesoljskih poletih; predavati po radiu, v društvu; predava zelo glasno; zanimivo, zgoščeno predavati // poklicno se ukvarjati s podajanjem učne snovi na višji ali visoki šoli: ta semester bo profesor predaval o moderni; predava dvakrat na teden / pog.: predava literarno zgodovino je visokošolski predavatelj za literarno zgodovino; predava na univerzi je univerzitetni predavatelj 2. ekspr. govoriti, razpravljati o čem, zlasti gostobesedno: pri kozarcu vina je rad začel predavati; kaj pa predavaš, naj še drugi kaj povejo ◊ ped. podajati učno snov brez sodelovanja učencev ♪
  3.      predélati  -am dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. narediti iz česa izdelek, izdelke: večino grozdja predelamo; predelati dva milijona ton nafte letno; predelati grodelj v jeklo; predelati mleko v maslo in sir / kvasnice predelajo sladkor v alkohol spremenijo // v zvezi z v narediti iz določene stvari drugo stvar: predelati plašč v suknjič; predelati posteljo v kavč, skladišče v stanovanje 2. narediti, da ima kaj a) drugačne lastnosti, značilnosti: čebele mano predelajo; pripraviti zemljo v jeseni, da jo mraz dobro predela; pripravljeno solato pustimo stati, da se predela / predelati v sebi doživetja ∙ ekspr. ostal je, kakršen je bil, ni se dal predelati nazorsko, miselno spremeniti b) drugačno obliko, uporabnost: dati predelati stare obleke; moderno predelati pohištvo / predelati žimnice narediti iz starih nove, obnoviti jih / predelati knjigo, načrt; pesem je večkrat predelal 3. načrtno se seznaniti z določeno vsebino: predelati slovnico; za izpit mora predelati še dosti snovi / predelati knjigo preštudirati ◊ obrt. predelati testo že oblikovanemu, a deformiranemu testu dati prvotno obliko; šol. predelati učno snov razložiti in utrditi jo predélan -a -o: predelan plašč; objektivno predelani prizori iz življenja ♪
  4.      préden  [dǝn] vez. (ẹ̑) v časovnih odvisnih stavkih 1. za izražanje dejanja, ki se zgodi po dejanju nadrednega stavka: preden je odšla, je zaprla okna; otroci se radi pogovarjajo, preden zaspijo / s prislovom: še preden se je zavedel, so ga obkolili; brati je znal, že preden je šel v šolo / preden prideš na trg, zavij na levo 2. z zanikanim glagolom za izražanje, da traja dejanje nadrednega stavka do nastopa dejanja v odvisnem: ne morem kupiti, preden ne dobim denarja ♪
  5.      predílski  -a -o [tudi u̯s] prid. (ȋ) nanašajoč se na predilce ali predilstvo: predilska industrija; predilska šola / predilski mojster; predilski tehnik ♪
  6.      predlagáteljica  -e ž (ȃ) ženska, ki kaj predlaga: predlagateljica izleta / predlagateljica računa / med predlagateljicami resolucije je tudi Jugoslavija ♪
  7.      prêdmet  -éta m (é ẹ́) 1. kar obstaja neodvisno od človekove zavesti, mišljenja in je zaznavno s čuti, umom, zlasti kot celota kakih lastnosti: opazovati, otipati predmet; poimenovati predmete; zaznavati predmete; dolg, ozek predmet; kovinski, topi predmeti; oblika, velikost predmeta; položaj predmeta; videz predmeta; določiti razdaljo do predmeta, med predmeti; svoboda ni predmet, ampak pojem / neznani leteči predmet občasen kratkotrajen pojav, stvar visoko v atmosferi z neznanim vzrokom nastanka 2. kar je izdelano, narejeno za zadovoljevanje določenih potreb, opravljanje določene dejavnosti: izdelovati predmete; obdelovati predmet s pilo; razstaviti predmete v muzeju / lončarski predmeti izdelki; muzejski predmeti; okrasni predmet; potrošni predmeti; tehnični predmeti; trgovski predmeti; uporabni predmeti; predmeti za osebno higieno; predmet za široko potrošnjo; urad za najdene predmete 3. navadno s prilastkom pojem, stvar, na katerega se nanaša, je usmerjeno kako dejanje: pesem je predmet estetskega doživljanja; predmet spoznavanja / predmet poslovanja delovne organizacije dejavnost, dejavnosti / oddaljiti se od predmeta razprave; pisati predmetu ustrezno; zamenjati predmet pogovora / publ. postati predmet izkoriščanja in zatiranja; biti, postati predmet pozornosti vzbuditi pozornost // pojem, stvar, na katerega se nanaša, je usmerjeno človekovo znanstveno delovanje, ustvarjanje: predmet estetike je lepo in človekov odnos do lepega; določiti predmet in cilje etnografije / raziskovalni predmet 4. šol. učno področje, predpisano in vsebinsko določeno s predmetnikom in učnim načrtom: poučevati biologijo, matematiko in druge predmete; biti ocenjen iz vseh predmetov; pouk je razdeljen po predmetih / izbirni učni predmet obvezen učni predmet, osebno izbran iz dane skupine predmetov; neobvezni učni predmet učni predmet, prepuščen osebni izbiri; učni predmet // znanje, vedenje s področja določene stroke, vede ali več strok, ved, ki se daje ali pridobiva v izobraževalnem procesu: opraviti izpit iz več predmetov; naravoslovni predmeti; strokovni predmet / študijski predmet 5. lingv. stavčni člen, sklonsko odvisen od povedka, ki izraža, koga ali kaj prizadeva glagolsko dejanje: glagolsko dejanje prehaja na predmet; dajalniški predmet; glagol s predmetom v tožilniku / neposredni predmet predmet v tožilniku, pri zanikanem povedku pa v rodilniku; notranji predmet predmet, ki označuje z dejanjem nastajajočo stvar; posredni predmet predmet v rodilniku, dajalniku, mestniku ali orodniku ◊ ekon. delovni predmet kar človek s svojim delom v proizvodnji preoblikuje; filoz. predmet kar obstaja neodvisno od človekove zavesti, mišljenja; pojem, stvar, na katerega je usmerjena zavest, mišljenje; jur. dokazni predmet predmet, s katerim se dokazuje; predmet obtožbe dejanje, za katerega tožilec zahteva, da se obtoženec obsodi; predmet spora predmet, o katerem je med strankama spor in o katerem mora sodišče odločiti ♪
  8.      predméten  -tna -o prid. (ẹ̑) 1. nanašajoč se na predmet: predmetno gradivo hranijo v muzeju ♦ fot. predmetna razdalja oddaljenost predmeta od objektiva; lingv. predmetni odvisnik odvisni stavek, ki izraža predmet dejanja nadrednega stavka; šol. predmetni pouk pouk, pri katerem poučuje posamezen predmet predmetni učitelj; predmetni učitelj učitelj, ki poučuje posamezen predmet in je zanj posebej usposobljen; kdor je diplomiral na pedagoški akademiji 2. ki obstaja neodvisno od človekove zavesti, mišljenja: predmetni pojavi; predmetni svet; predmetna stvarnost // ki izhaja iz čutnega, snovnega sveta zunaj osebka: ugotavljali so predmetne motive njegovega pesništva; vezniške besede nimajo svojega predmetnega pomena; predmetno mišljenje / človekova predmetna dejavnost predmétno prisl.: predmetno doživljati ♪
  9.      predmétnik  -a m (ẹ̑) šol. predpis, ki za šolo določene stopnje določa učne predmete po razredih in število tedenskih ur zanje: določiti, predpisati predmetnik; spremeniti predmetnik; predmetnik in učni načrt ◊ fiz. steklena ploščica, na kateri je pri mikroskopiranju opazovani predmet ♪
  10.      prednjáčiti  -im nedov. (á ȃ) knjiž. 1. biti prvi, pred drugimi glede na kako lastnost, značilnost: prednjačiti po kvaliteti izdelkov; naše mesto prednjači po številu znamenitosti / z lepim zgledom prednjačiti vsem drugim ∙ publ. med žrtvami prometnih nesreč prednjačijo pešci so najštevilnejši 2. biti boljši, imeti večje uspehe kot drugi: pri tekmovanju so prednjačili francoski smučarji; prizadeval si je, da bi prednjačil v vseh šolskih predmetih ♪
  11.      predramíti  in predrámiti -im dov. (ȋ á) 1. povzročiti, da postane kdo buden; prebuditi: ropot ga je predramil; predramiti otroka; predramil se je in prižgal luč; pren., ekspr. mesto se je predramilo v čudovitem sončnem jutru // v zvezi z iz povzročiti prenehanje stanja, kot ga določa samostalnik: predramiti iz počitka; predramiti se iz nezavesti / predramiti iz zamišljenosti / predramiti koga iz pasivnosti // ekspr. povzročiti, da kdo kaj spozna, se česa zave: predramiti delavske množice 2. knjiž. povzročiti, da kaj nastane; vzbuditi: predramiti v kom čut za solidarnost; v njem se je predramila humoristična žilica / odgovor je predramil v njem staro jezo predrámljen -a -o: otrok je čisto predramljen; predramljena vest ♪
  12.      predstávnik  -a m (ȃ) kdor ima pravico, sme opravljati kaj namesto koga ali v imenu koga: izbrali so ga za predstavnika; voliti predstavnika razreda; na sestanek je prišel tudi predstavnik rudniškega kolektiva / trgovinski predstavnik v tujini; na novinarska vprašanja je odgovarjal vladni predstavnik / v njem je videl predstavnika oblasti / diplomatski predstavnik uradna oseba, ki zastopa državo pri tuji vladi; konzularni predstavnik uradna oseba, ki zastopa koristi države in njenih državljanov v tuji državi // kdor v najvišji meri posreduje lastnosti, značilnosti koga, česa: v šoli so obravnavali le najvažnejše predstavnike posameznih živalskih vrst / bil je tipičen predstavnik svojega stanu / ta režiser je značilen predstavnik novega vala v filmski umetnosti zagovornik, privrženec ● publ. predstavnik tiska, za tisk novinar ♪
  13.      predvídeti  -im dov. (í ȋ) 1. na osnovi določenih dogodkov, pojavov postati prepričan o uresničitvi česa: predvidel je nesrečo; predvideti slabo vreme; tega ni mogoče predvideti / predvideti tok dogodkov 2. publ. na osnovi določenih potreb, želj vnaprej določiti, upoštevati: predvideti povečanje proizvodnje; v proračunu so predvideli gradnjo nove šole // na osnovi določenih podatkov vnaprej določiti, izračunati: do srečanja satelitov je prišlo prej, kot so predvideli predvíden -a -o: vse je potekalo po predvidenem načrtu; za vsak prekršek je predvidena kazen; predvideno povečanje izvoza ♪
  14.      preglasíti  -ím dov., preglásil (ȋ í) postati bolj slišen od koga, česa: hrup motorja je preglasil njene klice na pomoč; grmenje je preglasilo njegove korake; orkester je preglasil solista // ekspr. postati pomembnejši, močnejši od česa: končno je resnica preglasila laž; spomin na očetove besede je preglasil vse drugo / z dokazi preglasiti trditev preglašèn -êna -o: preglašeno govorjenje ♦ lingv. preglašeni samoglasniki ♪
  15.      preglédati  -am dov., pregléj in preglèj pregléjte, stil. preglédi preglédite (ẹ́ ẹ̑) 1. z gledanjem navadno kritično a) ugotoviti ustreznost, pravilnost česa: vse dokumente je treba pregledati; pregledati potne liste; strokovno pregledati nalogo, spis / pregledati mora še naprave b) seznaniti se s čim: pregledati arhiv; pregledati pošto; predavanja še nisem pregledal / pregledati moram vse možnosti / pregledati častno četo 2. narediti, da se ugotovijo morebitna bolezenska znamenja, povzročitelji bolezni: zdravnik ga je temeljito pregledal; sistematično pregledati vse predšolske otroke; pregledati pljuča, srce / dal je pregledati tudi kri // narediti, da se z iskanjem ugotovi morebitna navzočnost koga, česa; preiskati: pregledali so vso okolico, pa ga niso našli / na meji so pregledali vse potnike; pregledali so tudi prtljago 3. star. spregledati, spoznati: kmalu je pregledal njeno početje / prav hitro so jih pregledali // odpustiti: pregledal mu je kazen preglédan -a -o: pregledan in potrjen račun; strokovno pregledano blago; gradivo še ni pregledano ♪
  16.      preizkúsen  tudi preskúsen -sna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na preizkus: preizkusni nastop igralca / preizkusna proga za avtomobile / preizkusni pilot, voznik; preizkusne osebe ● ekspr. preizkusni kamen česa, za kaj kar služi za presojanje uspešnosti, pravilnosti, resničnosti česa ◊ avt. preizkusna tablica začasna tablica na neregistriranem vozilu; obrt. preizkusni kamen kalcedon, ki se uporablja za ugotavljanje karatov drage kovine; šol. preizkusni izpit izpit, s katerim se ugotavlja znanje, potrebno za nadaljevanje študija na višji ali visoki šoli, navadno po prvem letniku ♪
  17.      prejókati  tudi prejokáti -am, in prejókati tudi prejokáti -jóčem dov., prejókajte tudi prejokájte in prejóčite (ọ́ á ọ́) prebiti, preživeti v joku, jokanju: noč je prejokala / ekspr. veliko je že prejokala zaradi moža / knjiž., z notranjim predmetom veliko solz je že prejokal prejókan -a -o: za seboj ima prejokano noč ∙ ekspr. prejokano zglavje od jokanja, solz premočeno ♪
  18.      prekápati  -am nedov. (ȃ) 1. kapati skozi kaj: gosta tekočina le počasi prekapa // ekspr. s kapanjem močiti: solze so ji prekapale obraz 2. fiz. spreminjati tekočino v paro in to paro v tekočino; destilirati: prekapati nafto ♪
  19.      prekísel  -sla -o [ǝu̯] prid. (í) preveč kisel: prekislo vino / solata je prekisla ♪
  20.      preko  predl., z rodilnikom 1. za izražanje gibanja ali smeri na drugo stran a) nad čim: gledala je preko glav; veter žene oblake preko gor; skočiti preko ograje b) povprek po čem: preko ceste so zavalili hlod; zvezde se pomikajo preko neba / pomesti preko praga / obesiti torbo preko rame c) po površini: potegniti tančico preko obraza; voda se razlije preko travnikov č) skozi kaj: korakati preko gozda; potovati v Zagreb preko Novega mesta / prerezati preko srede // za izražanje stanja: nositi srajco preko hlač; most preko potoka / stanuje preko ceste 2. za izražanje časa, v katerem se kaj godi: kavarna je preko dneva zaprta; preko zime se zemlja spočije 3. za izražanje presežene mere: piti preko mere; ne piši preko roba / z nesklonljivim izrazom količine: pot je dolga preko pet kilometrov; ima preko šestdeset let / publ. razprava je šla preko začrtanega okvira; njegovo znanje ne sega preko osemletke 4. publ. za izražanje vmesnega, prehodnega člena: opazovati življenje rastlin od cvetja preko oploditve do zorenja / tovarna dobiva kadre preko strokovnih šol iz ♦ rad. prenos oddaje preko Krvavca; šport. dati gol preko krila 5. neustalj. za izražanje sredstva, posrednika; po: vplivati na javno mnenje preko časopisja; poslati sporočilo preko kurirja ● iti molče preko česa ne reagirati na kaj, zlasti z besedami; publ. ne moremo kar tako preko tega dejstva treba ga je upoštevati; ekspr. preganjati koga še preko groba po smrti; pog. pri napredovanju so šli preko mene me niso upoštevali, so me prezrli; pog. pri razpravi so šli preko njega niso upoštevali njegovega mnenja ♪
  21.      prekoráčiti  -im dov. (á ȃ) 1. s korakom priti čez kaj: prekoračiti jarek, razpoko // priti čez kaj sploh: prekoračiti železniško progo / travnik je prekoračil podolgem in počez // prestopiti: prekoračiti državno mejo; ekspr. prekoračiti šolski prag 2. preseči določeno stopnjo, mero: prekoračiti čas za razmišljanje; prekoračiti dovoljeno hitrost / prekoračiti svoja pooblastila, pristojnosti / prekoračiti kredit // opraviti, izpolniti več, kot je določeno; preseči: prekoračiti normo; načrtovano proizvodnjo so prekoračili za deset odstotkov ● ekspr. oče je prekoračil sedemdeseto leto je že star 70 let; star. prekoračil je vse sobe, pa ga ni našel prehodil prekoráčen -a -o: prekoračen jarek; proračun je bil prekoračen; prekoračena starostna doba ♪
  22.      prekosíti  -ím dov., prekósil; prekošèn (ȋ í) 1. s košenjem prehiteti: drugi kosec je prekosil prvega 2. postati boljši, uspešnejši od koga: prekosil je vse sošolce; pri delu prekosi vsakega / ta tovarna nas bo kmalu prekosila / prekositi koga po moči ∙ ekspr. prekositi samega sebe biti boljši, uspešnejši, kot se pričakuje 3. publ. zvečati se, izboljšati se nad določeno mero; preseči: obisk je prekosil vse napovedi ♪
  23.      prekròv  -ôva m (ȍ ó) knjiž. kar se rabi za prekrivanje, zavarovanje: pokriti toplo gredo še z dodatnimi prekrovi; prekrov iz listja, smrečja; prekrov za solato ♪
  24.      prelíti  -líjem dov. (í) 1. z vlivanjem spraviti kaj tekočega v drugo posodo: preliti mleko iz lonca v kozico // narediti, da pride tekočina na (vso) površino kake jedi: preliti makarone z omako // prekriti površino česa s tekočo snovjo: preliti cestišče z asfaltom; pren., ekspr. sobo, ulico je prelila tišina 2. knjiž., ekspr., v zvezi z v izraziti, izpovedati kaj tako, da nastane to, kar določa samostalnik: preliti svoja čustva, doživetja v pesmi, skladbe, verze // dati čemu, zlasti umetniškemu delu, drugo, drugačno obliko: preliti opero v balet; preliti roman v odrsko delo / preliti pesnitev v drug jezik prevesti 3. ekspr., s prislovnim določilom narediti, povzročiti, da pride denar na drugo področje, da menja lastništvo: preliti del dohodka v drugo organizacijo, drug sklad 4. pretopiti: preliti zvonove v topove 5. redko obliti, politi: od strahu ga je prelil mrzel pot; od napora ga je prelil znoj 6. knjiž., z oslabljenim pomenom izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik; obiti: prelil ga je strah, da je zašel; prelil ga je občutek sreče ● ekspr. za njim ni nihče prelil solze se ni jokal, ni žaloval; ekspr. o tej stvari se je prelilo že dosti črnila se je dosti pisalo; knjiž., ekspr. ta narod je prelil veliko tuje in svoje krvi se je veliko bojeval; ekspr. prelili so veliko znoja, da so to naredili zelo so se trudili; ekspr. zavzeli so vas, ne da bi prelili kapljo krvi ne da bi bil kdo ranjen, ubit; vznes. preliti kri za domovino pasti, umreti v boju za domovino; publ. preliti načela v stvarnost uresničiti jih prelíti se 1. tekoč priti z enega konca na drugega: voda se je zaradi sunka prelila po posodi / knjiž. solzi sta se prelili čez njegove oči sta stekli, zdrsnili // ekspr. preiti na drugo mesto, področje: del prebivalstva se je prelil v industrijske kraje 2. knjiž., ekspr. razširiti se, preiti: borbenost se je prelila na vse moštvo / ideje so se prelile v gibanje 3. ekspr. polagoma preiti v kaj drugega: na soncu se je modra barva prelila v zelenkasto / dan se prelije v noč / njena radovednost se je prelila v nemir ◊ film. slika (na zaslonu, platnu) se prelije se spremeni tako, da se med izginjanjem slike že pokaže naslednja prelít -a -o: z asfaltom prelita cesta; za domovino prelita kri; pozabiti na trpljenje in prelite solze ♪
  25.      prelívati  -am nedov., tudi prelivájte; tudi prelivála (í) 1. z vlivanjem spravljati kaj tekočega v drugo posodo: prelivati bencin; prelivati tekočino v manjše posode // delati, da pride tekočina na (vso) površino kake jedi: prelivati torto s čokolado // prekrivati površino česa s tekočo snovjo: cesto prelivajo z asfaltom 2. knjiž., ekspr., v zvezi z v izražati, izpovedovati kaj tako, da nastane to, kar določa samostalnik: svoja doživetja, razpoloženja je prelival v pesmi, zvoke / prelivati misli v stavke // dajati čemu, zlasti umetniškemu delu, drugo, drugačno obliko: prelivati novelo v dramo / prelivati pesnitev v drug jezik prevajati 3. ekspr., s prislovnim določilom delati, povzročati, da pride denar na drugo področje, da menja lastništvo: prelivati del dobička v druge dejavnosti, organizacije; denar se preliva v sklade 4. pretapljati: prelivati zvonove v topove 5. teči, zlivati se čez kaj: valovi so prelivali krov ladje 6. redko oblivati, polivati: od napora ga preliva znoj ● ekspr. o tej stvari ne kaže več prelivati črnila pisati; ekspr. prelivati kri bojevati se, ubijati; vznes. prelivati kri za domovino biti ranjen, umirati v boju za domovino; ekspr. kaj bi prelivali solze jokali, žalovali; knjiž. tako je bila prestrašena, da je prelivala vodo, ko jo je natakala ptičem v kletki polivala; ekspr. prelivati znoj za kaj zelo se truditi prelívati se 1. tekoč prihajati z enega konca na drugega: tekočina se ob sunkih preliva po posodi / ob plimi se skozi odprtino preliva morje / ekspr. potok se je enakomerno prelival čez kamenje tekel // ekspr. prehajati na drugo mesto, področje: prebivalstvo se preliva v mesta 2. knjiž., ekspr. širiti se, prehajati: navdušenost se je prelivala na poslušalce / mir pokrajine se je prelival v njeno dušo 3. ekspr. polagoma prehajati v kaj drugega: barve se prelivajo druga v drugo / poletje se preliva v jesen 4. kazati se v različnih barvah, svetlobnih stopnjah: barva njene svilene obleke se je ob hoji lepo prelivala / rahlo valovito morje se je prelivalo v barvah 5. knjiž., ekspr., s prislovnim določilom v velikem številu hoditi sem in tja: po ulicah se prelivajo množice vojakov 6. knjiž., ekspr., z oslabljenim pomenom izraža stanje, kot ga nakazuje osebek: utrujenost, veselje se mu preliva po telesu ◊ film. slika (na zaslonu, platnu) se preliva se spreminja tako, da se med izginjanjem slike že kaže naslednja prelivajóč -a -e: prelivajoč solze, je prosila usmiljenja; prelivajoča se barva svile ♪

   1.817 1.842 1.867 1.892 1.917 1.942 1.967 1.992 2.017 2.042  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA