Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

sol (1.842-1.866)


  1.      popívnati  -am dov. (ȋ) odstraniti odvečno tekočino s pivnikom: popivnati kapljo črnila // odstraniti odvečno tekočino s predmetom, stvarjo, ki vpija vlago: s krpo popivnati polito kavo / popivnati masten madež s kruhom / ekspr. s svojim robcem ji je popivnal solze z obraza ♪
  2.      popoldánčar  -ja [u̯d] m (ā) žarg., šol. kdor hodi popoldne v šolo: dopoldančarji in popoldančarji ♪
  3.      popoldánec  -nca [u̯d] m (á) žarg., šol. kdor hodi popoldne v šolo: popoldanci so se do večera vrnili iz šole; dopoldanci in popoldanci ♪
  4.      popóln  -a -o [u̯n] prid., popólnejši (ọ̑) 1. ki zajema kaj v celoti: imeti popoln pregled nad dogajanjem / popolna redukcija električnega toka; tem živalim grozi popolno iztrebljenje / v domu ima popolno oskrbo / boj za popolno neodvisnost, osamosvojitev; popolna prepoved atomskih poskusov; popolna razorožitev / popolni sončni mrk 2. ki obsega vse sestavne dele celote, enote: popolna smučarska oprema; ta uniforma ni popolna / publ. domača ekipa ni nastopila v popolni sestavi; to je dozdaj najpopolnejša zbirka / hlevski gnoj je popolno gnojilo / kandidat ima popolno srednjo šolo dokončano 3. nav. ekspr. ki je po svojih lastnostih, značilnostih brez napak, pomanjkljivosti: popoln sistem; njegov načrt je zelo popoln; popolne oblike; tehnično popolna letala / to je dozdaj najbolj popolna slika tega boja; informacija ni bila popolna // ki ima dobre, pozitivne lastnosti v največji meri: res popoln človek; postati popoln / neskončno popolno bitje 4. ki nastopa v največji meri: popolna pijanost, slepota, zdržnost / popolna enakopravnost; pustil ji je popolno svobodo; popolno medsebojno razumevanje, zaupanje / popoln mir; popolna tema; tišina je bila popolna // nav. ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: popoln prelom s čim; stvar je ostala v popolni tajnosti; njihova zmaga je bila popolna; popolno nepoznavanje stvari; dobiti popolno zadoščenje / popoln nesmisel; nered v sobi je bil popoln; to je popolna laž / zdaj sem popoln berač; on je popoln tepec ◊ fiz. popolni odboj odboj, pri katerem se na meji med območjem z manjšo in območjem z večjo hitrostjo valovanja vse valovanje odbije, če je vpadni kot dovolj velik; jur. popolni preklic; lingv. popolni izpis besedila izpis, pri katerem je vsaka beseda izpisana tolikokrat, kolikorkrat se pojavi; popolni sinonim; mat. popolna indukcija sklepanje o veljavnosti izreka, nanašajočega se na kako naravno število, od tega števila na naslednje naravno število; popolno število število, ki je enako vsoti svojih pravih deliteljev; med. popolna paraliza; zool. popolna preobrazba preobrazba, ki ima vse razvojne stopnje popólno prisl., star. popolnoma: ljudje so ga že popolno pozabili; ostati popolno hladen ♪
  5.      popôprati  -am dov. (ȏ) potresti s poprom: popoprati slanino; kumarice zrežemo, posolimo in popopramo; pren., ekspr. svoje pripovedovanje je popopral s številnimi dovtipi // dodati jedi poper: popoprati juho popôpran -a -o: zelo popoprana jed; popoprane šale; popoprano govorjenje ∙ ekspr. popoprane cene zelo visoke ♪
  6.      popráva  -e ž (ȃ) 1. glagolnik od popraviti ali popravljati: poprava strehe / poprava nalog je naporno delo / zahtevati popravo škode / dati stroj v popravo popravit / kdaj bodo končane vse poprave pri hiši popravila 2. šol. postopek, ko učenci odpravljajo napake, ki jih je učitelj ugotovil v (šolski) nalogi: pred popravo je profesor obravnaval glavne napake; poprava matematične, slovenske naloge; učitelj zahteva še popravo poprave / danes smo pisali popravo ◊ mat. vzeti popravo zvišati zadnjo pridržano decimalko za eno ♪
  7.      popráven  -vna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na popravo: popravni postopek ♦ šol. popravni izpit izpit iz predmeta, v katerem je učenec ocenjen negativno; sam.: žarg. lani je imel dva popravna popravna izpita ♪
  8.      popráviti  -im dov. (á ȃ) 1. odpraviti okvaro, poškodbo česa: popraviti avtomobil; popraviti pokvarjeni likalnik; ali znate popraviti pisalni stroj; dati, nesti popravit čevlje, uro // narediti kaj (bolj) uporabno, navadno z zadelavanjem lukenj: popraviti cesto, streho // dati ustreznejšo, primernejšo obliko: popraviti staro hišo; šivilja ji je popravila plašč / popraviti črko; popraviti obrvi s svinčnikom / popraviti komu izgovor besede 2. povzročiti, da kaj postane boljše; izboljšati: popraviti odnose, položaj; popraviti razmere v podjetju; stanje se je popravilo; ni še prepozno, vse se lahko še popravi; popraviti si zdravje / vreme se je popravilo // z dodajanjem česa povzročiti, da se poveča kakovost: popraviti jed s smetano 3. ugotoviti in odpraviti jezikovne, stilistične napake v tekstu: popraviti besedilo, prvo vrstico; kdo ti bo popravil govor / popraviti učencu matematično nalogo 4. narediti, da kaj slabega ne obstaja več: popraviti krivico; mati je hotela popraviti svojo napako; popraviti sramoto; škodo moraš popraviti plačati, povrniti; popraviti slab vtis; treba bo popraviti zamujeno nadomestiti 5. narediti, da pride kaj v pravilen, ustrezen položaj: popravila mu je kravato; popraviti obleko na obešalniku; popraviti šopek v vazi; nerodno ležiš, popravi se; popraviti se v sedlu; popraviti si klobuk, nahrbtnik, očala / popraviti lase s čela, koder za ušesa; popraviti si lase pod ruto potisniti 6. dopolniti, deloma spremeniti prej povedano: to je res nerodno - nerodno za nas, je popravil svoj vzklik / zmotil se je v letnici, pa si ga nisem upal popraviti; ni bolan, samo len je, jo je popravil; ne lani, predlanskim je bilo, se je popravila / tri in tri ni pet, ampak šest, mu popravi učiteljica ● žarg. popraviti matematiko dobiti v matematiki boljšo oceno po prejšnji slabši, zlasti negativni; nar. popraviti mladega merjasca skopiti; vzemi bonbon, da si popraviš okus da ne boš imel v ustih več slabega okusa ◊ aer., navt. popraviti kurz; šol. učenec je popravil oceno dobil boljšo oceno po prejšnji slabši, zlasti negativni; šport. popraviti čas izboljšati čas; popraviti rekord izboljšati rekord popráviti se nav. ekspr. postati (bolj) zdrav, krepek: le počivaj, da se boš popravil; dolgo je trajalo, da se je po bolezni popravil; prej je bil suh, zdaj pa se je popravil zredil / zdravje se mi je popravilo / spomladi se rastlina popravi // poboljšati se: hči se je letos v šoli popravila; pijanec se težko popravi poprávljen -a -o: prodam generalno popravljen avtomobil; čez tri dni bo stroj popravljen; druga, popravljena izdaja; s tem bo krivica popravljena; šola je bila sezidana pred sto leti, popravljena pa lani; knjigo so, nekoliko popravljeno, še dolgo uporabljali ♪
  9.      populácija  -e ž (á) 1. biol. večja skupina osebkov navadno iste vrste, ki živi na istem prostoru, kraju: proučevati cele populacije ali le tipične vzorce populacij; rastlinske, živalske populacije; zakon populacije 2. publ., navadno s prilastkom večja skupina ljudi glede na določene skupne značilnosti, interese: študentje so del univerzitetne populacije; populacija učencev srednjih šol / Kitajci kot največja populacija narod / z oslabljenim pomenom: kraj s kmečko in mestno populacijo s kmeti in meščani; poraba časa pri ženski populaciji pri ženskah // prebivalstvo: naraščanje populacije / dežela z največjo populacijo številom prebivalstva / človeška populacija ♪
  10.      popúščati  -am nedov. (ú) 1. prenehavati imeti kaj napeto, nategnjeno: počasi je popuščal nit; zategovati in popuščati vajeti; popuščati vlačilno vrv 2. prenehavati opravljati delo, ki kaj povezuje: klini že popuščajo; zarjaveli žeblji popuščajo / ključavnica počasi popušča // nav. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža zmanjševanje intenzivnosti a) duševnega, telesnega stanja, duševne, telesne dejavnosti: glavobol že popušča; omrtvičenost je popuščala; tesnoba v prsih popušča / volja vse bolj popušča b) stanja, dejavnosti sploh: disciplina popušča / napetost igre počasi popušča / epidemija bo kmalu začela popuščati c) stanja v naravi: mraz, vročina popušča 3. nav. ekspr., navadno s prislovnim določilom postajati manj dejaven, aktiven pri delu, kot ga določa sobesedilo: pri delu zelo popušča / začel je popuščati v šoli 4. prenehavati ohranjati svojo voljo, svoje stališče: počasi je začel popuščati / popuščati prošnjam / preveč popušča otrokom 5. star. zapuščati: popuščati domovino / skrb jo polagoma popušča ● ekspr. živci mu popuščajo ne more se več obvladovati, začenja se razburjati; ekspr. cena izdelkov popušča se začenja nižati ♪
  11.      poračúnati  -am dov. (ȗ) 1. plačati, poravnati račun: poračunati obveznosti, stroške / poklical je natakarja in hotel poračunati 2. krajši čas računati: v šoli so malo poračunali 3. nav. ekspr., s širokim pomenskim obsegom, z orodnikom izraža, da se odklonilen odnos konča z neprijetnim izidom za nasprotno osebo: poračunati z izdajalci / s fantom bom že sam poračunal ga bom kaznoval, natepel ♪
  12.      poročílo  -a s (í) 1. kar seznanja koga, navadno uradno, z določenim dogajanjem, stanjem, brez osebnih pojasnil, pripomb: o tem se ni ohranilo nobeno poročilo; lažno, zanesljivo, zaupno poročilo; poročila očividcev; poročilo s fronte / vremensko poročilo / poročila si nasprotujejo; publ. podati poročilo o delu poročati // tako besedilo, sestavek: napisati, poslati, prebrati poročilo; dolgo, izčrpno, pomanjkljivo poročilo; šifrirano poročilo / publ. predložiti poročilo v odobritev / blagajniško, zdravniško poročilo; pismeno, ustno poročilo // mn. radijska, televizijska oddaja iz takih besedil, sestavkov: zadnja večerna poročila; napovedovalec poročil / sporočiti kaj med poročili / notranjepolitična poročila; športna poročila 2. star. sporočilo: dobil je poročilo, da mu je umrla žena; prinesti veselo poročilo ◊ šol. letno poročilo šolska, javnosti namenjena letna publikacija s podatki o učnem osebju, učencih, pouku, uspehu; voj. dnevno poročilo ki ga dajo poveljniku vse podrejene enote o delu v preteklih štiriindvajsetih urah ♪
  13.      posádka  -e ž (ȃ) 1. osebje, ki je v službi a) na ladji: posadka se je že zbrala; vkrcanje posadke; prostori za posadko / napisati seznam posadke / ladijska posadka b) na letalu, vesoljski ladji: letalo je strmoglavilo, rešili so se le trije člani posadke / poleti s človeškimi posadkami / posadka letala 2. skupina športnikov, ki nastopa v čolnu, jadrnici, bobu: na tekmovanju sta nastopili dve jugoslovanski posadki / na državno veslaško prvenstvo ni bilo vseh posadk 3. enota ali skupina vojakov, razporejena v kraju, tanku, letalu: posadke v bližnjih vaseh so bile precej močne; poveljnik posadke / mestna posadka / posadka (tanka) mora imeti dovolj prostora 4. redko ekipa: na kraj nesreče so takoj prišle reševalne posadke ♪
  14.      poséčati  -am nedov. (ẹ́) zastar. obiskovati: o počitnicah sem prijatelja pogosto posečal / posečati šolo, tečaj hoditi v šolo, na tečaj; pevci redno posečajo vaje se jih udeležujejo ♪
  15.      posejáti  -séjem dov., poséj in posèj; posejál (á ẹ̑) 1. dati seme v zemljo, da bi vzklilo: posejati črno deteljo, zelenjavo / posejati gredico / posejati seme 2. ekspr. povzročiti, da se pojavi kaj v večji količini: pokrajino so posejali s počitniškimi hišicami / v poplavo besed je rad posejal kak latinski rek poseján -a -o: pas posejane njive; solata še ni posejana; kmetije, posejane po hribih; večerno nebo, posejano z zvezdami ♪
  16.      posékati  -am dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. s sekanjem podreti: posekati drevo, smreko; posekati na golo / redko posekati hrib, les gozdna drevesa, gozdno drevje / posekati zelje ∙ ekspr. upornikom posekati glave ubiti, usmrtiti jih 2. ekspr. s sekanjem obdelati; obsekati: posekati ostre robove kamna 3. ekspr. usmrtiti, raniti, navadno s sabljo, z mečem: kdor se je upiral, so ga posekali; v boju so posekali vse do zadnjega moža / posekal ga je rafal // premagati: posekati sovražnike / v igri ga je vedno posekal 4. ekspr. prekositi, preseči: kmalu je posekal vse sošolce; pri delu me ne posekaš; v pridnosti poseka vse / s svojo dolgovezno pripovedjo je posekal vse pripovedovalce // prepričljivo zavrniti: v trenutku ga je posekal posékan -a -o: posekan les čaka na prevoz; posekano drevo; padel je kot posekan hrast ♪
  17.      posíliti  -im dov. (í ȋ) 1. prisiliti žensko k spolnemu občevanju: vojaki so strgali obleko z nje in jo posilili; hotel jo je posiliti 2. ekspr. prisiliti h kakemu dejanju sploh: posilili so ga, da je vse pojedel; moral se je posiliti, da je vprašal / svojci so ga posilili v ta zakon / posilili so ga z nekim slabim vinom da je pil slabo vino // z oslabljenim pomenom izraža prisilni začetek dejanja, kot ga določa samostalnik: posilil jo je kašelj, smeh / tako govorjenje ga posili k bruhanju / skoraj so jo posilile solze skoraj je začela jokati / posilil jo je spanec zaspala je 3. ekspr. narediti kaj, kar ni v skladu z bistvenimi značilnostmi česa: s temi poskusi so naravo grdo posilili / posiliti stare predele mesta z modernimi bloki / včasih posili resnico jo pove, prikaže po svoje posíliti se redko vsiliti se: spet se ji je posilil tisti mučni prizor / smehljaj se mu posili posíljen -a -o: posiljen pogovor, smeh; mladoletna je bila posiljena; to ihtenje ni bilo posiljeno ∙ ekspr. posiljeno veselje nepristno, narejeno ♦ gastr. posiljeno zelje jed iz svežega narezanega, dušenega in okisanega zelja; prisl.: posiljeno se smejati; sam.: v njegovih pesmih ni nič posiljenega ♪
  18.      posiljeváti  -újem nedov. (á ȗ) 1. spolno občevati z žensko proti njeni volji, na silo: videl je, kako so jo mučili in posiljevali / ropali so, posiljevali in morili 2. ekspr. siliti h kakemu dejanju sploh: če hočeš, jej, posiljevali te ne bomo / dve uri ga je posiljevala, naj sprejme to vlogo silila, pregovarjala / ves čas so nas posiljevali s hrano; posiljevala se je s solzami // z oslabljenim pomenom izraža prisilno dejanje, kot ga določa samostalnik: kar naprej jo je posiljeval jok, smeh; posiljujejo jih grenki občutki / dolgo jo je posiljeval s svojo prisotnostjo / na prvem zmenku ga je posiljevala s svojo prijateljico mu je govorila, pripovedovala o svoji prijateljici 3. ekspr. delati kaj, kar ni v skladu z bistvenimi značilnostmi česa: dejstev nikoli ne posiljuje / letopisci so včasih posiljevali zgodovino ♪
  19.      posipálnik  -a m (ȃ) knjiž. posodica z luknjičastim pokrovom za posipanje: napolniti posipalnik s sladkorjem ♦ teh. naprava za posipanje ceste s peskom, soljo ♪
  20.      poskrbéti  -ím dov. (ẹ́ í) 1. navadno v zvezi z za z aktivnostjo omogočiti a) uresničitev, normalen potek česa: poskrbeti moraš za red; poskrbel bom za varno pot / poskrbel bom, da bo dolg poravnan; ekspr. bom že poskrbel, da boš kaznovan / poskrbeti je treba za kruh, mleko za nabavo kruha, mleka; kdo bo poskrbel za večerjo; pren. sonce je poskrbelo za toploto b) zadovoljitev zlasti telesnih potreb koga: poskrbeti za dojenčke / za ranjence so dobro poskrbeli // z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: on bo poskrbel za organizacijo tekmovanja; poskrbeti za selekcijo / za zabavo gostov bo že on poskrbel on bo zabaval goste / ekspr. otroci so poskrbeli za nemir so bili nemirni 2. zastar. biti uspešen v prizadevanju priti do česa; preskrbeti: poskrbel ti bom podatke o tem; poskrbeti si zaslužek ● zastar. poskrbel je vse svoje družinske zadeve uredil; publ. igro je režiral gost, za glasbo je poskrbel domači skladatelj skomponiral; ekspr. tekmovalec je poskrbel za presenečenje je nepričakovano zmagal; je bil nepričakovano premagan; šalj. treba je poskrbeti tudi za želodec jesti; iron. poskrbela je, da je časopisne rubrike škandalov niso zanemarjale živela, ravnala tako, da so o njej pisali v časopisnih rubrikah škandalov poskrbljèn -êna -o v povedni rabi: za izobrazbo otrok je poskrbljeno; za šolske knjige je bilo slabo poskrbljeno šolskih knjig ni bilo dovolj; v taki stavbi je poskrbljeno za prepih; na ladji je dobro poskrbljeno za udobje / kot opozorilo za pijačo in jedačo (je) poskrbljeno ♪
  21.      poslábšati  -am dov. (ȃ) povzročiti, da kaj postane slabše: nalivi so še poslabšali cesto / to je poslabšalo odnos staršev do šole; življenjske razmere so se med vojno poslabšale; s tem dejanjem si je poslabšal položaj / bolezen se mu je poslabšala; brezoseb. zvečer se je bolniku poslabšalo / vreme se je poslabšalo ∙ žarg. dijaki so se v matematiki poslabšali imajo slabše ocene kot prej ♦ šol. učni uspeh se je poslabšal poslábšan -a -o: poslabšan položaj kmetov ♪
  22.      posláti  póšljem dov., pôšlji pošljíte (á ọ́) 1. narediti, da pride kaj na določen kraj, naslov, navadno z določenim namenom: poslati brzojavko, pismo; naročene knjige so jim že poslali; poslal ji je rože / poslati prošnjo komisiji / poslati pomoč ponesrečenim / poslati sporočilo sporočiti / poslati knjigo po kurirju, po pošti / poslati delo v oceno 2. izraziti željo, zahtevo a) navadno s prislovnim določilom da kdo odide kam, navadno z določeno nalogo, z določenim naročilom: poslal ga je ven; tja smo poslali delegacijo; poslati otroka v trgovino po mleko in kruh / poslati enoto v boj; poslal ga je v izvidnico / otroke je poslala spat; poslali so ga na zdravljenje / oče ga je poslal v šole ga je šolal b) v zvezi s po da kdo pride h komu: poslala je ponj; poslati so morali po zdravnika / poslati po pomoč 3. ekspr. izraziti svoja čustva, razpoloženje, navadno z gibom, pogledom: z roko ji je poslal poljub / poslala mu je zapeljiv pogled ● publ. poslati silovito bombo v gol močno, neubranljivo brcniti žogo v gol; ekspr. poslati komu kroglo v glavo ustreliti ga; pog., ekspr. poslati koga k hudiču zelo grobo ga zavrniti; evfem. poslati koga na oni svet povzročiti njegovo smrt, usmrtiti ga; publ. podjetje je poslalo na trg nov izdelek dalo v prodajo; ekspr. lahko te pošljem po cigarete si mlajši; ekspr. poslali so ga po kostanj v žerjavico opraviti je moral nevarna dela, od katerih imajo drugi koristi; ekspr. njega bi bilo treba poslati po smrt je zelo počasen; ekspr. okupatorji so veliko ljudi poslali pred puške obsodili na smrt z ustrelitvijo; publ. poslati sporočilo v eter, po etru sporočiti po radiu; žarg., šol. poslati učenca v klop reči mu, naj se vrne na svoje stalno mesto v razredu; dati mu negativno oceno; pog. poslati most v zrak minirati ga; preg. kamor si hudič sam ne upa, pošlje babo ženski se posreči izpeljati tudi navidez nerešljivo zadevo poslán -a -o: zavitek je že poslan; na pomoč poslana četa; po pošti poslano pismo ♪
  23.      poslávljati se  -am se nedov. (á) 1. pozdravljati se pri odhodu, navadno tudi s stiskanjem roke: poslavljati se od dekleta / znova se poslavlja odhaja 2. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža približevanje prenehanju obstajanja: mladost se poslavlja / tudi zadnje upanje se je začelo poslavljati / dan se že poslavlja ● ekspr. poslavlja se od gimnazijskih klopi končuje šolanje na gimnaziji; star. starec se poslavlja od sveta umira ♪
  24.      poslédica  -e ž (ẹ̑) navadno s prilastkom stvar glede na tisto, iz česar izhaja: predvideti posledice; to dejanje bo imelo hude, neprijetne posledice; kajenje bo imelo zanj nepopravljive posledice; bal se je vseh posledic / odstraniti posledice potresa; krediti bi omilili posledice poplav; čutiti posledice vojne / dolgotrajna lakota lahko pusti posledice na človeku / bolezen je posledica nehigieničnih razmer / ni pomislil na posledice, ki bi lahko nastale / prometne nesreče s težkimi, trajnimi posledicami / ekspr. naredi tako, ampak posledice boš nosil sam čutil, trpel // rezultat, dosežek: šolska reforma je imela dobre in slabe posledice / delitev dela in rast tehnike sta imela za posledico razvoj rokodelstva ● publ. izvajati posledice zaradi neizpolnjevanja predpisov kaznovati zaradi neizpolnjevanja predpisov; pisar., redko v izogib posledicam da se izogneno posledicam ♪
  25.      poslovénjenje  -a s (ẹ̑) glagolnik od posloveniti: zavzemali so se za poslovenjenje našega šolstva / lotil se je poslovenjenja knjige ♪

   1.717 1.742 1.767 1.792 1.817 1.842 1.867 1.892 1.917 1.942  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA